novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2017
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Novice Aktivnosti
23.09.2017 Planinski tabor za odrasle - KORZIKA 2017

Od visokih vrhov, kontrastov, adrenalina ter nepozabne narave

03.04.2017 11. družinski planinski tabor - razpis

Sekcija Zlatorog Planinskega društva Šoštanj vabi družine s predšolskimi in osnovnošolskimi otroci na že 11. družinski planinski tabor, ki bo letos potekal od 30. junija do 3. julija na Valvazorjevem domu pod Stolom. Vabljeni!

03.03.2017 VOLILNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA

PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ vabi na Volilni občni zbor, ki bo v petek, 3. marca 2017 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Šoštanju.

23.12.2016 SREČNO 2017!

PD-Sostanj-cestitka-2017_1

02.12.2016 Vabljeni na razstavo fotografske skupine PD Tolmin & predstavitev projekcije fotografij

V petek 2.12.2016 ob 19. uri Vabljeni na 1. planinski večer v sezoni 2016/2017 v društvene prostore v Vili Lučka, Koroška cesta 13, v Šoštanju. V goste prihaja fotografska skupina Planinskega društva Tolmin. Na ogled nam bo postavila njihovo 6. pregledno razstavo. Član njihove fotografske skupine Milko Lesjak pa nam bo pred otvoritvijo razstave v Šoštanju predstavil tudi svojo projekcijo fotografij "Tolminska na sončni strani Alp"

Vse novice
29.07.2017 Krške Alpe (Avstrija)

Vse aktivnosti
Fotogalerije
08.07.2017: Varno v gore 2017,Peca 2125m

Že vrsto let izvajamo planinska društva iz Šaleške doline skupno akcijo Varno v gore. Na tem skupnem druženju planincev iz vseh PD Šaleške doline skušamo izbrati zanimiv cilj,ki bo s svojo zahtevnostjo privlačen za vse težavnostne kategorije.Letos so bili organizatorji tega skupnega druženja planinci iz PD Šmartno ob Paki,ki so se odločili ,da obiščemo nam vsem znano in priljubljeno Peco vendar ne iz smeri običajnih pristopov.Ker se pogorje mogočne Pece razprostira na področju dveh držav in je njen greben dolg več kot 6 km,nam nudi tudi veliko dostopov in ciljev po manj znanih poteh.Tokrat smo v štirih različnih skupinah obiskali več vrhov v pogorju Pece.(Kordeževa glava 2125m,Končnikov Vrh 2105m,Bistriško Špico/Feistritzerspitze 2113m in Topico/Topitza 1649m.)

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji.Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže,na severu pa se dviga nad Podjuno.Njeno vršno zgradbo sestavljva več vrhov.Najvišji vrh 2.125m visoka Kordeževa glava (Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu,je planotasta,porasla pretežno s travo in nizkim rušjem.Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo(2012m),kjer se nahaja planinski mejni prehod .Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh(Knieps,2109m),kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu,2113m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze,2074m).Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.Južni del Pece je prevotljen s številnimi rovi mežiškega rudnika svinca in cinka.Začetek enega od teh rovov je preurejen  v Votlino Kralja Matjaža,najvišje pa sežejo rovi v neposredni bližini Knipsovega sedla.Območje gore Pece spada v Geopark Karavanke pod Unescovim okriljem ,ki je prvi  geopark v Sloveniji in prvi čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo.Znan je Turistični rudnik in muzej -Rudnik svinca in cinka Mežica - Podzemlje Pece,katerega ogled je možen tudi s kolesom in kajakom.

Skupni izlet PD naše doline smo vse štiri skupine po povratku z gore zaključile pri prijaznih domačinih pri Kumru v Koprivni ob glasbi harmonike ,okusne enolončnice in osvežilne pijače po izbiri,prijetnemu dnevu pa je pripomogla dobra organizacija in lepo toplo vreme.

 

 
04.06.2017: Lička Plješevica (Gola Plješevica ) - HR

Lička Plješivica (tudi Plješevica) je planina na Hrvaškem ,njen manjši del pa se nahaja na meji z Bosno in Hercegovino.Razteza se v smeri severozahod - jugovzhod od Plitvičkih jezer do Zrmanje in deli Liko od Pounja(ozemlje ob reki Uni. )Pripada Dinarskemu gorstvu,večina njene površine pa je prekrita z gozdom,razen najvišjih vrhov ,ki segajo nad gozdno mejo.Njeni najvišji vrhovi so Ozeblin (1657m),Gola Plješivica (1647m) in Kremen (1591m).Za naš cilj smo tokrat izbrali Golo Plješivico ,vrh z izrednim razgledom ,ki je bil še nedolgo nazaj nedostopen zaradi vojaškega območja.Na njenem vrhu se je v času Jugoslavije nahajal radar,ki je imel največji domet v Jugoslaviji in je pokrival večji del zračnega prostora Italije,Avstrije in Madžarske - menda preko 600 km ,ob vznožju Plešivice pa na vzhodni strani stoji znamenito vojaško letališče Željava s svojimi podzemnimi hangarji in spremljajočimi objekti - eden najdražjih projektov JNA.

Po prečkanju državne meje in opravljeni mejni formalnosti na mejnem prehodu smo nadaljevali vožnjo po avtocesti do Karlovca in nato po regionalni cesti v smeri Plitvičkih jezer.Po prihodu v Korenico je sledil takojšen odhod na planinsko turo na Mrsinj grad (1097m).Vzpon in sestop je trajal dobre 3 ure,po sestopu pa smo se odpeljali do Ličkega Petrovega Sela,kjer smo se udeleženci razdelili in opravili dva različna pohoda.Nekateri so prehodili naravoslovno učno pot v bližini kraja Drežnik grad ,ostali predvsem moški udeleženci bolj tehnično,vojaško usmerjeni pa smo si ogledali vojni aerodrom Željava imenovan po bližnji vasici ,ki je največji podzemni aerodrom z vso potrebno infrastrukturo,ki je deloval od leta 1968 do 1992,ko je bil uničen z aktiviranjem minsko -eksplozivnih sredstev pri umiku JNA iz tega področja.Celoten objekt se je imenoval tudi Klek ali O-505 (Objekat 505).Noč smo preživeli v prijetnem novem prenočišču v bližini v lesenih hiškah.Zgodaj zjutraj naslednjega dne pa je sledil vzpon na Ličko Plješivico (1647m).Večina njene površine je pokrita z gostim gozdom ,ki ponekod prehaja v pravi pragozd z veliko bukev in jelk.Območje pripada Dinarskemu gorstvu in je večinoma iz apnenca in zelo vodopropustno.Na vrhu sicer golih grebenov pa je veliko planinskega cvetja in ostankov vojaških objektov,ki so služili kot podpora letališču v dolini.Prav na njenem vrhu so ostanki nekdaj zelo moderne vojašnice in radarja,ki smo si jih seveda z veseljem ogledali zunaj,znotraj in pod njimi v obširnih kleteh,povezovalnih rovih in skladiščih opreme.Lep in zanimiv dan je zopet prehitro minil in morali smo se vrniti domov.Vodnika Andreja in Gašper sta poskrbela ,da se bomo tega izleta še dolgo prijetno spominjali.

 

FOTOGALERIJA

 

 

 
21.05.2017: Pekel pri Borovnici

Ena zanimivejših sotesk v Sloveniji se nam nedaleč od Ljubljane skriva v gozdovih JZ od Ljubljanskega barja.Gre za sotesko Pekel pri Borovnici.Skozi sotesko vodi pot,ki je izredno razgibana in na nekaterih mestih nekoliko izpostavljena ( lesene brvi,visoke in strme stopnice,jeklenice in klini).Pot vodi mimo številnih brzic,tolmunov in petih slapov. Skozi sotesko teče potok Borovniščica,ki izvira na bloško- rakitniški planoti.Izhodišče poti je na nadmorski višini 335m,poleg gostišča,vrh soteske pa je na nadmorski višini 650m od tam pa smo pot nadaljevali v vas Pokojišče (732m).Nad vasjo smo se povzpeli še na Mali Trebelnik (807m) od koder se odpira razgled na zahodno Ljubljansko kotlino,Kamniško Savinjske Alpe,Julijske Alpe in predgorje.

Ob povratku proti domu smo se ustavili pred cerkvijo Sv. Mihaela na Barju,ki stoji ob cesti,ki pelje v Črno vas in je zanimiv,lep primer sakralne arhitekture arhitekta Jožeta Plečnika.

Borovniški viadukt je bil nekdanji železniški viadukt,ki se je od leta 1856 razprostiral nad borovniško dolino na progi Dunaj -Ljubljana -Trst.Že v času gradnje in še nekaj desetletij kasneje je veljal za največji zidani most v Evropi.Dolg je bil 561m in visok 38m.Zidan je bil v dveh nadstropjih,prvo je sestavljalo 22 obokov ,drugo zgornje pa 25 obokov.Objekt je slonel na 24 stebrih iz klesanega kamna,ki so stali na lesenih pilotih,zabitih v barjanska tla.Do danes se je žal ohranil le eden steber,ki stoji sredi naselja in nanj so domačini upravičeno ponosni.V bližini stoji in še vedno služi svojemu namenu Dolinski most-Jelenov viadukt,ki stoji v rahli krivini nad Dolom pri Borovnici na glavni progi Ljubljana - Sežana.Zgrajen je bil sočasno in po zgledu mogočnejšega borovniškega viadukta leta 1856.Enoetažni most,preko katerega poteka dvotirna proga ,je zidan iz kamna in opeke,dolg je 230m in visok 29m.Konstrukcijo nosi 12 stebrov oziroma 11 obokov.Pod stebri so v zemljo zabiti hrastovi piloti.Zaradi svoje starosti je most kot primer nekdanje avstro-ogrske gradnje zaveden tudi v seznamu kulturne dediščine.

 

FOTOGALERIJA

 

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (26.07.)
26.07.1998 Planinski dogodki

Zaključil se je študentski tabor v Slovaških Tatrah, ki je bil prvi organizirani tabor PD Šoštanj v tujini po osamosvojitvi Slovenije.
 

V sodelovanju s Portalom sostanj.info