Izlet v neznano 2019: Kozje – Bohor

Šoštanjski planinci smo po skoraj mesecu dni vendarle izvedli letošnji izlet v neznano. Večinoma so bile posledice slabe vremenske razmere v mesecu novembru,  v nedeljo pa smo se vendarle odpravili na Kozjansko. V hladnem jutru smo si ogledali samo Kozje, prenovljene stare zapore sodišča v kraju, muzejsko zbirko našega rojaka Marijana Marinška rojenega v Kozjem, ogledali smo si staro učilnico iz leta 1912 in izkusili šolsko uro izvedeno v takratnih pogojih s “tapravo” takratno učiteljico, malo pomalicali in na koncu skupaj tudi zapeli. Kasneje smo si ogledali tudi staro “Špenglarsko delavnico” s pripadajočimi objekti ter se povzpeli na bližnjo vzpetino Bredič, kjer so razvaline starega Zmajskega gradu – Drakenburg. Kozje smo si tako ogledali tudi z višine in izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja nekoč in danes v teh krajih. Nato smo pot nadaljevali  proti sosednjim zaselkom in pozno popoldne smo prijetno razpoloženi ter blatni od poti prispeli do planinskega doma na Bohorju, kjer smo se dobro okrepčali ter se z avtobusom varno in zadovoljno vrnili v Šoštanj.

Kozje je osrednje naselje na Kozjanskem. Središče Kozjanskega se je razvilo v razširjeni dolini srednje Bistrice pod vzgodnimi pobočji Kozjaka (625 mnm) ob sotočju Bistrice in Bistrega grabna oziroma ob cesti Lesično – Podsreda.   Kozje je eno najstarejših naselij na Kozjanskem. Kraj se prvič omenja leta 1016. Trške pravice je dobil pred letom 1384, 1385 je postal sedež sodnega in davčnega okraja. Naselje ni bil utrjeno, zato so ga večkrat oropali Turki, 1573 pa napadli uporni kmetje. V 19. stoletju je postal pomembno sejemsko središče. Grad nad sotesko Bistrega grabna so konec 15. stol. razrušili. V župnijski Marijini cerkvi je na prezbiteriju naslikana mogočna poznogotska podoba sv. Krištofa.   Pot je v nadaljevanju skupna pot Zasavske planinske poti in XIV. divizije. Do koče na Bohorju je še pol ure hoje v prijetnem zavetju gozda in rahlem vzponu. Bohor je pogorje, ki predstavlja južno mejo pokrajine Kozjansko. Poteka v smeri zahod-vzhod, v tem vrstnem redu pa ga sestavljajo vrhovi Hom (614 mnm), najvišji vrh – Veliki Javornik (1024 mnm), Oslica (860 mnm), Vetrnik (708 mnm), Bredič (694 mnm) in Kozjak (625 mnm)Razpotegnjeni Bohor je najbolj vzhodno ležeč tisočak v Posavskem hribovju. Njegov najvišji vrh Veliki Javornik je visok približno toliko kot Lubnik nad Škofjo Loko ali Tošč v Polhograjskem hribovju. Bohor slovi po pestrem rastlinskem svetu, zato ga mnogi radi obiskujejo spomladi. Zanimiv pa je tudi v teh dneh, ko so njegovi gozdovi odeti v tople jesenske barve.  Prvo kočo pod 919 metrov visokim Plešivcem, ki ga imenujejo tudi Špic hrib, so postavili že leta 1939. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, zato so v drugi polovici petdesetih let zgradili novo.

Zapisal: Borut Zajc

Foto: Borut Zajc

Viri: Wikipedia

 

0 komentarjev

Komentirajte

Login

Welcome! Login in to your account

Remember me Lost your password?

Don't have account. Register

Lost Password

Register

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Zasebne nastavitve shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitce za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke:

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve