PO MANJ ZNANIH POTEH OD OBIRCA DO MOSTNARJA 1. del

Po enodnevni prestavitvi zaradi napovedi slabšega vremena smo se v nedeljo zjutraj kljub prestavljeni uri vsi pravočasno zbrali pred gostinskim lokalom Na Hofu. Vodnik Bojan nas je na kratko seznanil s potekom poti, ki nam jo je pripravil in čeprav smo tukaj skoraj domačini, nas je večina določene predele obiskala sploh prvič ali po zelo dolgem času. Običajno se tukaj vozimo po cesti iz Šoštanja mimo Velenja proti Vinski Gori. Južno od ceste pa nas spremlja veriga bolj ali manj  znanih vrhov. Krenili smo od vzhoda proti zahodu Šaleške doline po njenem južnem gričevju. Najprej smo se preko Malega Kožlja (501 m) povzpeli do Kožlja (580 m) in Velikega Kožlja ( 590 m ), s tem smo dosegli najvišjo višino današnjega izleta in bili nagrajeni z lepim razgledom na jutranje prebujanje s soncem obsijanega Velenja po rahlo deževni noči. Sledilo je skupinsko fotografiranje in nadaljevanje poti po gozdu proti mestu ter prečenje njegove južne vpadnice v križišču pred Kavčami. Pot nas je nadalje po gozdnih poteh in vlakah vodila skozi Podkraj pri Velenju preko nekaj neizrazitih vrhov in kmalu smo se znašli pred cerkvico Sv. Jakoba na višini (528 m), ki tam kraljuje že od leta 1583. Od priljubljenega Jakca je najlepši razgled na veliko tovarno Gorenje in jezero z okoliškimi objekti. Spominska plošča opominja na konferenco SKOJ-a leta 1939. Tukaj smo si privoščili tudi krajšo malico in nato brž nadaljevali proti Gradišču, kjer smo se na Velikem Gradišču povzpeli do 587 m višine, a ostali brez razgleda, saj vrh pokriva gozd, ostanki starega gradu pa so tudi že davno izginili. Preostal nam je spust proti mestnemu pokopališču ter nato nadaljevanje poti mimo že zapuščenih hiš zaradi trase hitre ceste ter pod Jeričevim vrhom (491 m) proti Lilijskemu griču (497 m) med Pesjem in Podgorjem. Le streljaj stran je že Encljev vrh (479 m), nekdaj zbirališče prebivalcev Pesja in okolice, danes pa zapuščen, malo smo postali le pred spomenikom padlemu partizanu. Pot nas je vodila navzdol proti magistralni cesti pred Lokovico, ki smo jo prečili in nadaljevali proti Hrastelovemu vrhu, sedaj že res zadnjemu na današnji poti in nato je sledil le še spust proti gostilni Slivnik v Lokovici, kjer smo se poslovili in si obljubili, da naslednjič prehodimo še preostali del poti vse do Mostnarja v Florijanu. Hodili smo 5 ur, prehodili preko 13 kilometrov, ravninskih delov in asfalta je bilo le za vzorec, sicer pa veliko vzponov in zato tudi spustov, omembe vrednih vrhov pa menda deset, najpomembnejše pa je bilo druženje v naravi še vedno v bližini doma.

Zapis in foto: Borut Zajc