Okrogla miza: Kako ohranjamo Smrekovec?

KAKO OHRANJAMO SMREKOVEC?

Projektna skupina civilne družbe za ohranitev Smrekovca je v torek, 22.03.2005, v Mali dvorani Kulturnega doma Šoštanj, sklicala okroglo mizo z naslovom: Kako ohranjamo Smrekovec?

Na okrogli mizi je bilo prisotnih 19 aktivnih razpravljavcev in 13 poslušalcev, skupno 32 udeležencev.

V razpravi so aktivno sodelovali predstavniki društev in drugih organov:
1. Planinsko društvo Šoštanj
2. Planinsko društvo črna na Koroškem
3. Lovska družina Smrekovec
4. Lovska družina Mozirje
5. Savinjsko gozdarsko društvo
6. Krajevna skupnost Šentvid
7. Občina Šoštanj
8. Zavod za gozdove Slovenije, KE Šoštanj
9. Gozdarski inštitut Slovenije
10. Zavod za varstvo narave, OE Celje
11. Policijska postaja Velenje
12. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Prisotni in aktivni razpravljavci so bili tudi nekateri posamezniki ter oskrbnika koč Doma na Smrekovcu in Doma na Slemenu.

Ob začetku okrogle mize je moderator v imenu organizatorja pozdravil vse prisotne in predstavil potek ter način dela okrogle mize. Uvodoma je bilo predstavljeno delo projektne skupine v lanskem letu. Nato smo prešli k vsebini okrogle mize, ki je potekala po predvidenih skopih.

1. Problemi ohranitve Smrekovškega pogorja
Vsak od aktivnih razpravljavcev je predstavil svoj pogled na to, v čem vidi probleme na Smrekovškem pogorju. Ugotovili smo, da pogorje pesti naraščajoč motoriziran promet, predvsem naraščanje problema prepovedanih voženj z motornimi sanmi in kros motorji v naravnem okolju, vse bolj se pojavljajo tudi vožnje štirikolesnikov. Problem je tudi prekomerno nabiralništvo gozdnih sadežev, odpadki, ki jih puščajo obiskovalci, tveganja varovanja virov pitne vode, ne-javljanje očividcev prekrškov ter neusklajenost delovanja sektorjev policije in inšpektoratov.

2. Reševanje problemov ohranitve Smrekovškega pogorja
V drugi tematiki so prisotni podali svoje stališče in predloge glede možnih rešitev problemov. Ugotovili smo, da je zaznavanje problemov še vedno premajhno; tako s strani posameznikov, društev, kakor tudi represivnih organov (policija, inšpektorati). Potreben je tudi pristop lokalnih skupnosti (lokalnega prebivalstva, občin, šol,  druge javnosti). Rešitve so v večji angažiranosti lokalnega prebivalstva, konkretnih dejanj policije in inšpektoratov v smislu nadzora in kaznovanj ter splošnem izobraževanju. Dolgoročna rešitev je lahko tudi zavarovano območje, kar pa je odvisno od sporazuma vseh udeleženih ter izkazovanja pozitivnih razvojnih učinkov.

3. Ustanavljanje Naravovarstvene zveze Smrekovec
Namen delovanja Naravovarstvene zveze Smrekovec je združiti društva na širšem območju Smrekovškega pogorja v skupne programe varstva narave, trajnostnega razvoja, okoljskega izobraževanja ter nudenja pomoči lokalnemu prebivalstvu v skladnih vsebinah. Statut Zveze bo v roku dveh tednov objavljen na spletnih straneh www.smrekovec.net, vabljena vsa društva ter podporne organizacije (krajevne skupnosti, lokalne skupnosti, podjetja).

Ob koncu je bilo izvedeno kratko predavanje o ekološki vrednosti Smrekovškega pogorja.

Ob zaključku razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Vsak posameznik deluje s svojim pozitivnim zgledom na krepitev kulturnega odnosa do narave.
2. Prisotni sektorji pričnejo z usklajenim in učinkovitim delovanjem (policija, inšpektorati, strokovne inštitucije, občine).
3. Ob kršitvah prepovedanih voženj v naravnem okolju kliči 113.
4. V letošnjem letu se izvede skupna preventivna akcija s policijo in Inšpektoratom za gozdarstvo. Pobudo poda Naravovarstvena zveza Smrekovec.
5. Podpira se ustanovitev Naravovarstvene zveze Smrekovec, ki naj deluje v smislu trajnostnega razvoja.