MALA OJSTRICA (2013 m) IN KOROŠICA (1808 m)

Zaradi zahtevnih organizacijskih pogojev pri organizaciji planinskih aktivnosti v tujini, se je načrtovan izlet v Rezijo prestavil na prihodnja leta. Društvo se je namesto tega odločilo organizirati izlet v Kamniško Savinjske Alpe, odločitev kam v Kamniško Savinjskih Alpah pa ni bila težka, saj v zasilni planinski koči na Korošici čez poletje dela član in vodnik PD Šoštanj Filip Vrabič in ta destinacija je bila tako ena izmed obveznih postojank na izletu.

Ob 6:00 smo se z manjšim avtobusom odpeljali iz Šoštanja mimo Luč in kmetije Planinšek do križišča pod Planino Ravne na 1400 m, kjer je bil začetek našega pohoda. Po gozdni poti smo se odpravili do Planine Ravne, kjer so nas kot prve obiskovalce tistega dne pri koči, radovedno iz ograde opazovali tudi pujski. Nadaljevali smo do planine Dolga trata pod južnimi pobočji Dleskovca in tam prisluhnili vodniku Vladu, ki nam je razlagal, kateri hribi so vidni v okolici in se v pričakovanju celotnega dne odpravili naprej. Po poti smo občudovali lepoto naših hribov, saj nam je dan postregel s čudoviti razgledi in naša naslednja točka je bila Molička peč s krajšim postankom. Molička peč je znana po obnovljeni kapelici sv. Cirila in Metoda in je bila v času izgradnje leta 1898 najvišje ležeča kapelica na območju današnje Slovenije. Nekaj metrov pod kapelico je tudi Kocbekovo zavetišče pod Ojstrico, ki je prva slovenska planinska koča v Savinjskih Alpah ter druga v Sloveniji. Kljub temu slovesu smo Moličko peč nekateri obiskali šele prvič. Očarali so nas razgledi na široka in zelena pobočja Dleskovške planote, strma pobočja Krofičke na drugi strani Robanovega kota in visoka stena Ojstrice.  

Po krajšem počitku smo se odpravili na Malo Ojstrico, neizrazit vrh na 2013 m. Po obveznem skupinskem slikanju smo nekateri vseeno malo pogledovali proti Ojstrici in se spraševali: »Kaj, če skočimo še na Ojstrico? Ko pa smo vendar tako blizu?« Ampak plan, je plan! Na Ojstrico gremo drugič, na vrsti je bil Kocbekov dom na Korošici in obisk Filipa, kjer smo imeli daljši počitek. Žal je Kocbekov dom leta 2017 pogorel, tako da je sedaj na planini postavljena nadomestna planinska koča, ki s ponudbo hrane in pijače prav nič ne zaostaja za ostalimi kočami. Predvsem pa ima koča energičnega in nasmejanega oskrbnika Filipa. Korošica je znana tudi po najvišjem nogometnem igrišču v Sloveniji in običajno vsako leto v avgustu poteka tam turnir v nogometu. Letos se je odvijal le dan pred našim obiskom. V zgodnjih popoldanskih urah smo se poslovili od Filipa in s hojo nadaljevali preko sedla Prag ter mimo gorskega jezera v obliki srca Vodotočnik, ki se nahaja pod Desko in Tolstim vrhom na Dleskovški planoti.

Čakal nas je le še spust preko grebena Deske in Lastovca, kjer so še danes vidne posledice obsežnega požara iz leta 2003 in tako smo v poznem popoldnevu po prehojenih 14,5 km in skoraj osmih urah hoje prispeli na parkirišče Podvežak, ki je bilo tudi cilj našega pohoda. Ob odličnem vodenju, super družbi in prekrasnem vremenu je dan minil kar prehitro in med udeleženci se je že slišalo vprašanje »Kam pa na naslednji izlet?«

 

Zapisala: Romana Slemenšek