Krajnka Gora -Vršič- Izvir Soče – Planina Golobar - Planina Zaprikaj

PD 18. junij, 2024
301
Krajnka Gora -Vršič- Izvir Soče – Planina Golobar - Planina Zaprikaj

V soboto 8. junija smo  na parkirišču v Šoštanju pričeli  naše dvodnevno druženje po poti,  ki sta jo za nas pripravila vodnika Matej in Tina. Vremenska napoved ni bila najbolj obetavna  pa vendar ne tako slaba, da bi ostali doma. In spalčalo se je. Ob 9 – tih smo prispeli v Krajnsko goro, kjer smo se podali po poti ob Veliki Pišnici, v smeri Kekčeve dežele, ki je nekje v kotičku Krnice, prav tam blizu, kjer smo mi  zavili v smeri Vršiške ceste. 


Prvi postanek smo imeli ob Ruski kapelici, ki je bila zgrajena  januarja  1916 za ruske ujetnike, ki so gradili cesto čez  prelaz Vršič. Komaj dober mesec in pol po izgradnji kapele, 8. marca 1916 je plaz med gradnjo ceste zasul 110 ruskih ujetnikov in 7 stražarjev in njim v cast je bila kasneje posvečena kapelica. Pot smo nadaljevali v smeri vrha Vršiča (1736m) po stari Vršiški cesti. Prvi del poti smo hodili po gozdu zadnji del pa so nas spremljali čudoviti pogledi na Prisojnik, Ajdovsko deklico in druge vršace. Daljši postanek smo imeli na Tičarjevem domu. Sledil je spust z Vršiča proti izviru Soče. Izvir nas je  nagradil s svojo veličino. Nekateri smo si  ob  koncu ture prvega dne  privoščili v Soči kratko poživljajočo kopel za noge. Prenočili smo  planinskem domu v Lepeni.

Naslednji dan smo se s kombijem peljali do Kala Koritnice, kjer je izhodišče do planine Golobar (1257m).  Prečili smo reko Sočo  in pot nadaljevali   skozi bogat bukov gozd, del poti  nas je spramljalo  žuborenje Golobarskega  potoka. Na planini smo imeli počitek  z okrepčilom. Med našim “kosilom” so se začeli oblaki gostiti zato smo jo  hitro mahnili naprej  proti planini Preddolina, ki smo jo prečili ob spremstvu manjše plohe in prišli do planine Zaprikaj. Obiskali smo planšarijo, . Prijazni planšarji in zeliščarica mama Ljuba, za katero si mislim, da se je obrti  učila od same tete Pehte, so nas   pogostili z domačo skuto, jabolčnim zavitkom in zanimivo  čokolado s sivko mame Ljube.  Tako podkrepleni in polni prijetnih vtisov smo zapustili planino Zaprikaj, se napotili do mesta, kjer nas je čakal kombi. Hvala Tina in Matej. Jaz že razmišlam kam nas popelje naslednja pot...

Zapis: Andreja Štefan Bukovič

Foto: Valentina Uran, Matej Kortnik


Fotogalerija

Iskanje