KOROŠICA (1.808 m )
Po hudih ujmah in naravni nesreči – poplavah 4.8.2023, ki so zelo hudo prizadele Zgornje Savinjsko dolino, so se naši vodniki opogumili ter se odločili, da speljejo izlet na Korošico. Tako se je naša tura pričela v nedeljo 3.9.2023, izpred Avtobusne postaje Šoštanj. Na pot smo krenili še ob mraku, že ob 5.00 uri zjutraj. Bilo nas je 8 pohodnikov. Od tega kar štirje vodniki, in sicer glavni vodnik Bojan Rotovnik, Jure Grudnik, Matej Kortnik in Romana Slemenšek. To je v nas vlivalo še več zaupanja in varnosti.
Vedri in veseli, da se spet srečamo, smo se s kombijem odpeljali proti Lučam. Ob poti smo opazovali, kakšno razdejanje lahko naredi naravna sila – deroča reka Savinja ter vsi njeni pritoki in hudourniki. S sočutnostjo smo opazovali vso to opustošeno pokrajino, kjer so do nedavnega še srečno in zadovoljno prebivali ljudje.
Po precej zahtevni vožnji, delno uničenih in težko prevoznih cestah, smo prispeli v kraj Luče. Parkirali smo takoj levo proti Podvolovljeku, na parkirišču malo nad cerkvijo. Privoščili smo si krajši postanek in si privoščili kratko jutranjo kavico. Pred nami se je pričel odpirati nov sončen dan. Po besedah glavnega vodnika, Bojana Rotovnik, naj bi PZS spodbujala, da se ture v hribe prično iz doline, in temu je PD Šoštanj tudi sledilo. Zato smo se proti Korošici podali po že pozabljeni planinski poti kar iz vasi Luče. Planinska pot je bila pred časom v celoti obnovljena. Pot nas je že kmalu nagradila s prečudovitimi razgledi na nasproti ležeči Veliki Rogatec in Lepenatko. Naprej nas je pot vodila po gozdnih stezah in lokalnih cestah, vse do kmetije Kladnik, kjer smo imeli prvi postanek za malico in posladek. Pot smo nadaljevali po atraktivni stezi čez strma južna pobočja Dleskovške planote. Nato je sledil položnejši del, čez prečudovit travnik, mimo kmetije Planinšek in potem ponovno vzpon vse do planine Vodole (1.570 m), kjer smo imeli kratek postanek za prigrizek. Tako smo prečili osrednji del Dleskovške planote ali Veže, ki je za planince zelo privlačna visokogorska kraška planota. Sledilo je še nekaj manjših vzponov in spustov mimo Inkretovega studenca tako smo pod Črnim vrhom dosegli križišče planinskih poti na Sedelcu (1.900 m) ter se nato spustili do začasne planinske koče na Korošici (1.808 m). Tu nas je pričakal naš dolgoletni član, planinski vodnik ter oskrbnik začasne planinske postojanke na Korošici, Filip Vrabič. Zato smo si tukaj privoščili daljši postanek, čas za osvežitev, malico, kavico ter kratek počitek. Filip nas je lepo pogostil. Pripravil nam je izvrsten pasulj s klobaso, domače ajdove žgance, ki jih je zabelil s cvetočimi ocvirki po receptu sestre Nikoline. Za sladico nas je postregel še s toplim borovničevim zavitkom iz sveže nabranih borovnic ter kavico. Filipu in Sonji se iz vsega srca zahvaljujemo za tako lepo dobrodošlico in vrhunsko postrežbo.
Po počitku smo preko Praga (1.910 m) prispeli do atraktivnega visokogorskega jezera Vodotočnik , ki ima obliko srca in se nahaja pod Desko in Tolstim vrhom na Dleskovški planoti. Sledil je rahel vzpon na sedelce med Tolstim vrhom na naši levi strani ter Desko (1.969 m) na desni strani. Nato nas je čakal le še spust do planine Podvežak ( 1.561 m), kjer smo ob zadnjem postanku, zaključili našo današnjo turo. Tam nas je že čakal naš prevoz nazaj v Šoštanj. Tako smo po celodnevnem izletu, izmenjavali mnenja, podajali vsak svoje vtise ter se zahvalili za zelo zanimivo in atraktivno turo. Svoj povratek poti smo nadaljevali skozi Podvolovljek proti Krajnskemu raku, čez prelaz Črnivec ter se spustili do Gornjega Grada. Nadaljevali smo skozi dolino ob reki Dreti, ki je prav tako s svojo hudourniško močjo, močno prizadela Zadrečko dolino. V večernih urah smo srečno prispeli nazaj domov. Med potjo smo se seznanili z našimi naslednjimi turami in pohodi. Tako smo se veseli in ponosni, da nam je uspela tako fizično zahtevna tura, zahvalili našim vodnikov ter se razšli v želji po novih druženjih in planinskih pohodih.
Zapisala: Lili Grazer
_.JPG)
