Boljšega odnosa do narave še ni

VEčER: Petek, 25. Marec 2005 - Stran: CELJSKO, SAVINJSKA, ŠALEŠKA DOLINA

Prizadevanja za ohranitev Smrekovca se nadaljujejo

Boljšega odnosa do narave še ni

Lani so ustanovili projektno skupino civilne družbe za ohranitev Smrekovca, zdaj ustanavljajo še naravovarstveno zvezo Smrekovec

V šoštanjskem kulturnem domu je bila v sredo še ena od aktivnosti za ohranitev Smrekovca, edinega vulkanskega pogorja v Sloveniji, kjer raste več kot 350 rastlinskih vrst in živi veliko redkih (ogroženih) živali. Doslej je bilo že kar nekaj aktivnosti, lani so tudi ustanovili projektno skupino civilne družbe za ohranitev Smrekovca, vendar odnos obiskovalcev do tega območja še zdaleč ni tak, kot bi si želeli.

Motorni promet se celo veča, pozimi se ljudje vozijo z motornimi sanmi, poleti motoristi z dvokolesnimi in štirikolesnimi motorji, pokrajino preveč siromašijo nabiralci gozdnih sadežev in pokrajino kazijo odpadki, ki jih ljudje puščajo za sabo. ½Tudi zaradi tega smo se odločili za to okroglo mizo, da še enkrat opozorimo na te probleme, da svoje povedo tudi vsi, ki naj bi to nadzorovali,½ nam je dejala Martina Pečnik, vodja projektne skupine.

Pri odpravljanju problemov, na katere opozarjajo že precej časa, pričakujejo več zavzetosti predvsem od policistov in inšpekcijskih služb, še naprej bodo veliko pozornost posvečali ozaveščanju ljudi. Letos bodo izvedli tudi skupno preventivno akcijo s policijo in inšpektoratom za gozdarstvo. Da bi bilo delovanje vseh, ki jim je mar za to območje, še večje, bodo ustanovili naravovarstveno zvezo Smrekovec. V njej naj bi društva na širšem območju Smrekovškega pogorja združili v skupne programe varstva narave, trajnostnega razvoja, okoljskega izobraževanja, pomagali naj bi tudi lokalnemu prebivalstvu. Pri vseh teh dejavnostih zveze pričakujejo tudi pomoč krajevnih skupnosti in občin ter podjetij. Smrekovško pogorje zajema savinjsko-šaleško in koroško območje ter občine Šoštanj, Mozirje, Ljubno in črna na Koroškem.

Torkovo okroglo mizo so pripravili dobro leto po prvi, na kateri so govorili o tem, kako ohraniti Smrekovec. Se je v tem letu kaj bistveno spremenilo? ½Ne toliko, kot smo želeli. Mi smo pripravili več aktivnosti, izdali smo zloženko, postavili obvestilne table, a motorni promet še vedno narašča in tudi sicer se v naravi sami vsa ta naša prizadevanja še ne občutijo dovolj. A mislim, da se je zavedanje o tem problemu, tudi zaradi večje publicitete, povečalo, pa tudi naravovarstvena zavest med ljudmi se je dvignila. Zato upam, da se bo vse to kmalu poznalo v naravi sami,½ pravi Martina Pečnik.

Naj še omenimo, da vse novosti in aktivnosti sproti zapisujejo na novih spletnih straneh, ki so jih konec lanskega leta uredili tudi z denarno pomočjo iz programa veleposlaništva kraljevine Nizozemske Matra Knip, to je programa za ohranjanje naravnih območij v vzhodni in srednji Evropi.