90 LET PRVE KOČE NA SMREKOVCU

PD 3. september, 2023 1622

3. septembra 1933 je potekala svečana otvoritev nove planinske koče na Smrekovcu, ki je bila nato odprta skozi vse leto, saj so pozimi na koči potekali mnogi smučarski tečaji. Koča je obratovala do avgusta 1942, ko je bila med II. svetovno vojno požgana. Po vojni so šoštanjski planinci začeli z obnovo, a so zaradi finančnih težav gradnjo nove koče prepustili planincem iz Žerjava.

V časniku Jutro so v dveh septembrskih izdajah časnika v letu 1933 poročali, da je bila v nedeljo, 3. septembra 1933, ob 10h na planini Roma pod Smrekovcem sv. maša na prostem, ki jo je vodil župnik iz Belih Vod, nato pa je sledil blagoslov nove planinske koče, ki ga je izvedel župnik iz Zavodenj. Zatem so sledili pozdravni nagovori. Po uvodnem govoru takratnega načelnika Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva, Luceta Koritzkega, je v imenu članstva spregovoril šolski upravitelj Lojze Menhart. Izrekel je zahvalo in priznanje odboru, zlasti pa neumornemu in požrtvovalnemu načelniku gospodu Lucetu Koritzkemu, kateremu je s trdno voljo in ljubeznijo do stvari v teh težkih gospodarskih prilikah uspelo to veliko in obče koristno delo. Med viharnim odobravanjem vseh navzočih je nato gospoda Menhart, izpolnjujoč željo in sklep celotnega članstva, v priznanje dela in zaslug načelnikovih za zgradbo krstil kočo na njegovo ime: »Koritzkega koča na Smrekovcu«. G. Koritzky je preko svojih predsodkov glede osebnega poimenovanja koč, med navdušenjem in pritrjevanjem navzočih, to spontano priznanje članstva sprejel. Po govorih mnogih gostov je toplo jesensko sonce dvignilo meglene koprene ter z otvoritvijo koče odprlo diven razgled daleč naokrog. Zavriskala so planinska srca in po kratkem, toda tem bolj veselem planinskem rajanju ob zvokih godbe iz Javorja, se je začela armada planincev počasi razhajati.

Teden dni pred otvoritvijo so časniku Jutru zapisali, da bo nova koča na Smrekovcu podzidana s hladno kletjo, da ima v pritličju obednico, kuhinjo, žensko in moško spalnico s po 4 posteljami, sobo za oskrbnika, zgoraj dve sobi s po 3 posteljami, eno (odborovo) sobo z 2 posteljama ter skupno ležišče za 14, po potrebi tudi več oseb. Kot posebno prednost so navedli, da bo imela koča vodovod z imenitno gorsko vodo, s čimer se lahko ponaša le malo katera planinska koča. Napovedali so, da bo koča oskrbovana tudi pozimi.

Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je imela sedež v Šoštanju, je sklep o graditvi nove koče na Smrekovcu sprejela na občnem zboru v letu 1928, ko je bil za novega načelnika izvoljen bančni ravnatelj podružnice Celjske posojilnice v Šoštanju, Luce Koritzky. Gradnja koče, ki je imela tloris 8x3m, se je pod vodstvom mizarsko-tesarskega mojstra Ivana Mraka iz Lokovice začela spomladi leta 1931 in zaključila poleti 1933. Velika posebnost koče je bil bazen velikosti 5x5x1m, ki je nudil ohladitev obiskovalcev v poletni vročini. V letu 1938 je bila koča preimenovana v Kočo na Smrekovcu.

Od otvoritve koče do poletja 1937 je bil oskrbnik koče Ivan Sevčnikar, nato je oskrbništvo za dve leti prevzel Ignac Kocijan, zatem pa je bil do začetka II. svetovne vojne oskrbnik Vršnik. Okupator je ukinil Šaleško podružnico SPD in lastništvo koče predal Celjski podružnici Nemškega planinskega društva. Da bi preprečili nastanitev okupatorja v koči je 1. štajerski bataljon 13. avgusta 1942 zažgal kočo na Smrekovcu. Po II. svetovni vojni so planinci iz Šoštanja začeli aktivnosti za ponovno izgradnjo koče na Smrekovcu, a so to leta 1947 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustili ter gradnjo koče prepustili finančno močnejšemu Planinskemu društvo Žerjav (predhodniku PD Črna na Koroškem), ki je novo kočo odprlo 30. septembra 1951.

Bojan Rotovnik

Viri: