2-DNEVNO PREČENJE SMREKOVŠKEGA POGORJA (HERVISOV IZLET)

PD 13. julij, 2023
813
2-DNEVNO PREČENJE SMREKOVŠKEGA POGORJA (HERVISOV IZLET)

Že drugo leto zapored smo v soorganizaciji s Planinsko zvezo Slovenije in trgovino Hervis izvedli izlet za udeležence iz celotne Slovenije. Tokratni izlet je bil 2-dnevno prečenje Smrekovškega pogorja (8.7. – 9.7.2023).

Smrekovško pogorje je posebnost in dragocenost, saj je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Je rastišče redkih in ogroženih rastlinskih vrst ter življenjski prostor redkih živali. Osrednji del Smrekovškega pogorja je 10 km dolg gorski greben, od Bele peči (1.423 m) na zahodu, kjer je geološka meja med apnenčastim grebenom Raduhe in Smrekovškega pogorja z magmatskimi kamninami, do Kalškega grebena na vzhodu, ki meji na apnenčasto planoto Golte. Znamenitost Smrekovškega pogorja je divji petelin (Tetrao urogallus). Spada med naše najbolj občutljive in neprilagodljive živalske vrste in prav na Smrekovškem pogorju je največje sklenjeno območje divjega petelina v Sloveniji kot tudi v južni Evropi. Območje je uvrščeno v mrežo Natura 2000, programa evropske Komisije za ohranitev prostoživečih vrst in (njihovih) življenjskih prostorov. V omenjeni program je uvrščeno zaradi štirinajstih evropsko pomembnih vrst ptic kot so: mali skovik, divji petelin, koconogi čuk, gozdni jereb, ruševec, planinski orel … Na pogorju je evidentiranih 358 rastlinskih vrst in je edino samoniklo nahajališče cemprina v Sloveniji.

Zbor 13-ih udeležencev Hervisovega izleta iz različnih koncev Slovenije in 4-ih vodnikov Planinskega društva Šoštanj je bil na parkirišču pri cerkvi v Belih vodah ob 8:00, od koder smo se nato z avtobusom odpeljali do našega izhodišča. Spoznavanje Smrekovškega pogorja smo pričeli pri izletniški kmetiji Bukovnik, ki s svojo lego na nadmorski višini 1.327 m velja za najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji. S težkimi nahrbtniki in polni pričakovanja smo naredili prve korake proti Koči na Grohotu (1.460 m), kjer smo si privoščili jutranjo kavo. Nato smo se podali naprej do razpotja, kjer se poti ločijo na zahtevno pot na Raduho čez Durce (1.910 m) in na zelo zahtevno plezalno pot. Glede na željo udeležencev, po kateri poti so želeli osvojiti Raduho, smo se razdelili v dve skupini. Glavni vodnik je preveril opremo udeležencev za zelo zahtevno plezalno pot. Nato smo si zaželeli varen korak in odšli vsak po svoji poti na vrh Raduhe (2.062 m), kjer sta se obe skupini po okoli dveh urah ponovno srečali. Na vrhu Raduhe smo imeli daljši postanek, kjer smo uživali v sončnem vremenu in občudovali v daljavi dobro vidne vrhove osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp, Julijskih Alp s Triglavom, verigo Karavank ter Smrekovško pogorje. Ko smo se naužili sonca, smo zopet v eni skupini nadaljevali pot do Koče na Loki pod Raduho (1.534 m), kjer smo nameravali prenočiti. Vendar nam za prvi dan še ni bilo dovolj hoje in smo si nekateri podaljšali turo do Snežne jame, ki je od koče oddaljena še slabo uro hoje. Snežna jama na Raduhi je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in ena izmed najvišjih v Evropi. V jamo smo odšli z zadnjim organiziranim vstopom ob 17:00 in takoj ob vstopu v jamo občutili ohladitev, saj je bilo v jami le 2,7 stopinj. K sreči smo bili opremljeni z jaknami, kapami in rokavicami. Po ogledu jame, ki je trajal skoraj 2 uri, smo se že malo utrujeni vrnili na Kočo na Loki in si privoščili zasluženo večerjo. Večer smo nadaljevali v prijetno druženje in se kar hitro odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal zelo naporen dan.

Po zajtrku je sledilo skupno slikanje pred kočo in slovo od dobrovoljne skrbnice. Od koče smo nadaljevali proti planini Javorje in planini Vodole preko Bele Peči do Koče na Travniku, ki stoji na prostrani planini na polovici Slovenske planinske poti med Raduho in Smrekovcem. Po krajšem počitku smo se odpravili na vrh Velikega Travnik (domačini mu pravijo tudi Turnovka, 1.637 m) na katerem stoji razgledni stolp in tako osvojili prvega od planiranih štirih vrhov tistega dne. Pot smo nadaljevali do kapelice, posvečene Cirilu in Metodu, kjer smo po naključju ujeli še mašo. Sledil je vzpon na Komen (1.684 m), ki je najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Zanimiv je tudi zaradi stene zelenkastega andezita. Sledil je tretji vrh Krnes (1.613 m) ter nato še zadnji vrh tistega dne, Smrekovec (1.577 m). Vsi s širokim nasmeškom in malo opečeni od sonca smo naredili še zadnjo skupno sliko in se podali do koče na Smrekovcu (1.377 m) na zaslužen borovničev štrudl. Od koče nas je čakal le še slabo uro dolg spust do spodnjega Brložnika, kjer smo 2-dnevno prečenje Smrekovšega pogorja zaključili.

Udeleženci izleta so prišli na cilj prijetno utrujeni, brez poškodb in polni lepih vtisov. Hvala Planinski zvezi Slovenije in trgovini Hervis za zaupanje izvedbe izleta. Se že veselimo prihodnjih izletov.

Statistika:

1. dan: Bukovnik – Koča v Grohotu – Raduha – Koča na Loki pod Raduho – Snežna jama in ogled jame – Koča na Loki pod Raduho Čas hoje: 9 ur Km: 13 km Višinska razlika: 907 m

 

2. dan: Koča na Loki – Koča na Travniku – vrh Velikega Travnika – Komen – Krnes – Smrekovec - Dom na Smrekovcu – Spodnji Brložnik Čas hoje: 7 ur 15 min Km: 20 km Višinska razlika: 835 m  

Zapisala: Romana Slemenšek

Foto: Igor Kučiš

Iskanje