Zgodovina

2380

O zgodovini Planinskega društva Šoštanj se da napisati knjigo. Dokaz za to je tudi zbornik, ki je izšel ob 90-letnici organiziranega planinstva v Šoštanju. Vsako društvo ima svoje vzpone in padce in s tem obdobja, ko je zelo ali manj aktivno. Da boste spoznali, kako in predvsem kaj vse se je skozi zgodovino dogajalo v našem PD, smo za vas pripravili kratek povzetek zgodovine. Če pa boste želeli izvedeti še kaj več, potem preberite omenjeni zbornik. Lahko pa se nam oglasite in poslali vam ga bomo.

Začetek

Ustanovitvi SPD (Slovenskega planinskega društva) leta 1893 v Ljubljani je hitro sledilo ustanavljanje še ostalih podružnic po vsej Sloveniji. Med prvimi petimi je bila tudi Šaleška podružnica SPD v Šoštanju, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD. Na 10. občnem zboru Savinjske podružnice so sprejeli sklep o ustanovitvi Šaleške podružnice. Ustanovni shod le–te je tako bil 5. marca 1904 v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom). Podružnica je vse do začetka I. svet. vojne uspešno utirala pot organiziranemu planinstvu v Šoštanju. Fran Kocbek je že na ustanovnem zboru Šaleške podružnice orisal smer delovanja: `Podružnica naj goji planinsko misel in planinsko obdela pripadajočo pokrajino«. Prav zato je bila v začetku poglavitna naloga društva markiranje in oskrbovanje poti na njenem območju.

1919–1941

V času med obema vojnama je bila podružnica zelo aktivna. Markacisti so še vedno markirali nove poti in skrbeli za že narejene. Na leto so priredili 4-5 predavanj v dvorani kina Destovnik. Predavanja so bila mišljena kot nekakšna osnovna planinska vzgoja ter seznanjanje z gorami. Obsegala so: razglede po slovenskih gorah, uporabo zemljevidov, opise poti ter planinsko opremo. Podružnica je prirejala tudi planinske plese v hotelu Jugoslavija (prej Avstrija). Na občnem zboru leta 1928 so sprejeli tudi sklep o izgradnji planinske koče na Smrekovcu, ki je bila zgrajena in predana svojemu namenu septembra 1933. V tridesetih letih se je v dolini začel kazati tudi interes za alpinistično dejavnost (začetnik Jože Goričar), razmahnil pa se je tudi zimski šport, predvsem smučanje in smučarski skoki. V ta namen je smučarki odsek zgradil tudi smučarsko skakalnico na Goricah. Ob koncu tridesetih let je društvo prirejalo tudi smučarske tečaje na Smrekovcu, ustanovili so fotoamaterski odsek (skrbel je za fotografske posnetke bližnjih hribov in gora, predvsem Smrekovca) in mladinski odsek, prirejali so tudi planinske plese.

Živahno delovanje Šaleške podružnice je pretrgala II. svet. vojna. Leta 1941 je okupator razpustil podružnico in ustanovil nemško planinsko društvo, katerega predsednik je postal Wilhelm Hess. Koča na Smrekovcu je leta 1941 postala last Štajerske domovinske zveze, 13. avgusta 1942 pa jo je zažgal 1. štajerski bataljon.

Po letu 1945

Leta 1946 je društvo ponovno osnoval Franc Hvastja. Ker je bila koča na Smrekovcu požgana, so planinci iz Šoštanja leta 1946 začeli graditi zasilno kočo. Zaradi finančnih težav je društvo gradnjo koče leta 1947 prepustilo PD Črna na Koroškem. S prihodom Andreja Stegnarja v Šoštanj, kjer je prevzel mesto direktorja v Tovarni usnja Šoštanj, je PD dobilo uspešnega in zagnanega delavca. Gospodarsko se je društvo popolnoma naslonilo na TUŠ. Ta je bila tudi glavni vir sredstev za planinski dom na Slemenu, ki je bil odprt septembra 1952.

V 50. in 60. letih

Planinci so se udeleževali zveznih zletov po Jugoslaviji. PD Šoštanj in Lovsko društvo Šoštanj sta v oktobru leta 1955 priredila planinsko-lovski teden. V ta namen je na Širokem potekal planinski tabor, organizirali so planinsko in lovsko razstavo, vrteli so zvočne planinske filme, priredili razna predavanja. V tem času so se tudi intenzivno posvetili delu z mladino (izleti, zvezni zlet v Prokletijah, na vodniško izobraževanje so pošiljali mlade). V letu 1959 so stekle tudi priprave za ustanovitev Alpinističnega odseka. Ustanovljen je bil v naslednjem letu, leta 1966 pa se je skupaj z odsekom iz Velenja združil v Šaleški alpinistični odsek. V začetku 70-ih let je društvo zašlo v finančno stisko, zato so TUŠ–u predali Andrejev dom na Slemenu (s sklepom na zboru delavcev TUŠ-a).

V novo tisočletje

V zadnjih desetih letih je društvo ponovno začelo pridobivati na kvaliteti in številu akcij, ki jih izvaja. Tako smo v letu 1994 pripravili proslavo ob 90-letnici planinstva v Šoštanju. Ob tej obletnici je društvo odprlo tudi Trško pot okoli Šoštanja. V letu 1995 je bil ponovno ustanovljen Mladinski odsek, ki vsako leto postaja vse boljši. Vodniški odsek vsak mesec izvede vsaj en izlet, markacisti redno obnavljajo poti (ob 90-letnici so uredili Trško pot okoli Šoštanja, urejena je bila sprehajalna pot na Pusti grad, sodelujejo pri ureditvi plezališča v Florjanu). Društvo skrbi tudi za izobraževanje članov. Tako se trudimo, da pridobivamo nove vodnike in markaciste, mentorje planinskih skupin in vaditelje orientacije, hkrati pa tudi skrbimo, da že registrirani nadgrajujejo svoje znanje (izpopolnjevanja, razni seminarji). Spekter dela postaja vse širši, saj število članov v zadnjem času stagnira počasi a vztrajno narašča. Vedno več ljudi se zaveda, da biti gornik (planinec) ni samo iti tu in tam v hribe, ampak je treba gorništvo (planinstvo) živeti vsak trenutek.

Vabljeni, da se nam pridružite!

KRONOLOŠKI PREGLED ZGODOVINE PD ŠOŠTANJ

1904	Ustanovni shod Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva 5. marca v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom) na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD; podružnica je delovala na območju šoštanjskega, slovenjegraškega in deloma konjiškega okraja
1905	Markirane so bile prve planinske poti Šaleške podružnice na Uršljo Goro (Sv. Uršulo), Goro Oljko, Medvedjak oz. na Golte, Sv. Križ, Plešivec, Kozjak in Veliko Kopo
1914	Začetek I. svetovne vojne, po katerem vse do konca vojne Šaleška podružnica ni delovala
1919	Ponovna obuditev delovanja Šaleške podružnice SPD; markirana je bila planinska pot iz Belih Vod na Smrekovec
1928	Sprejetje sklepa o izgradnji planinske koče na Smrekovcu
1929	Razmah zimskega športa (smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, sankanje) ter ustanovitev posebnega odseka
1931	Podružnica postavi razgledni stolp na Špiku (Paški Kozjak)
1933	Končana izgradnja planinske koče na Smrekovcu in svečana otvoritev 3. septembra
1934	Praznovanje 30-letnice podružnice
1941	Med II. svetovno vojno okupator razpusti podružnico in ustanovi nemško planinsko društvo, katerega predsednik je postal Wilhelm Hess; koča na Smrekovcu je postala last Štajerske domovinske zveze; Nemci kočo izpraznejo
1942	13. avgusta 1. Štajerski bataljon zažge kočo na Smrekovcu, da bi preprečil nastanitev okupatorja v koči
1946	Po vojni podružnico ponovno obudi Franc Hvastja, od takrat se imenuje Planinsko društvo Šoštanj; začne se tudi gradnja zasilne koče na Smrekovcu
1947	Zaradi finančnih težav je društvo gradnjo koče prepustilo PD Črna na Koroškem, ki so kočo odprli leta 1951
1951	S prihodom Andreja Stegnarja v Šoštanj, kjer je prevzel mesto direktorja v Tovarni usnja Šoštanj, je PD dobilo uspešnega in zagnanega delavca; začne se gradnja doma na Slemenu
1952	Končana gradnja doma na Slemenu (svečana otvoritev 21. septembra), leto pozneje so dom tudi elektrificirali
1955	V počastitev 10. Obletnice osvoboditve in ob občinskem prazniku sta PD Šoštanj in Lovsko društvo Šoštanj priredila planinsko-lovski teden s posebno razstavo
1956	Začetek aktivnejšega ukvarjanja z mladino v društvu
1960	Društvo ustanovi alpinistični odsek
1962	Dom na Slemenu se preimenuje v Andrejev dom na Slemenu v znak priznanja za vso delo in skrb, ki ga je Andrej Stegnar vložil v Planinsko društvo Šoštanj
1963	Ustanovitev mladinskega odseka in gorske straže
1966	Zaradi finančnih težav se Andrejev dom na Slemenu preda v last in upravljanje Tovarne usnja Šoštanj; ob prevzemu je tovarna dom temeljito prenovila
1966	Po sklepu občnih zborov PD Šoštanj in PD Velenje je bil na skupni seji ustanovljen Šaleški alpinistični odsek
1979	Praznovanje 75-letnice društva
1984	Praznovanje 80-letnice društva
1992	Praznovanje 40. obletnice odprtja Andrejevega doma na Slemenu
1994	Proslava ob 90-letnici društva v Šoštanju; odprtje Trške poti okoli Šoštanja
1995	Pridobitev društvene pisarne v Pibernikovi hiši; ponovno ustanovljen mladinski odsek; začetek izdaje društvene publikacije Planinski popotnik
1996	Izid kronike Planinsko društvo Šoštanj 90 let, ki jo je uredila Zinka Moškon
1997	Prva organizacija Tabora mladih planincev v Koprivni
2003	Mladinska ekipa PD Šoštanj prejme priznanje Športne zveze Šoštanj za dosežke na področju neolimpijskih športov (absolutni prvak Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja 2002)
2004	Proslava ob 100-letnici društva; odkritje spominske plošče na Kajuhovemu domu; društvo organizira Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje; odprtje Ravenske poti; PD ob 100-letnici prejme priznanje Športne zveze Šoštanj in Planinske zveze Slovenije
2005	Ustanovitev Naravovarstvene zveze Smrekovec, PD Šoštanj je eden izmed ustanovnih članov; prva organizacija tabora za odrasle planince v Srbiji; PD je skupaj s Športno zvezo Šoštanj, Jamarskim klubom Podlasica Topolšica uredil novo plezališče v Florjanu (svečana otvoritev 1. oktobra)
2007	Prva organizacija družinskega tabora na Domu na Menini ter prvi društveni turnosmučarski izlet
2008	Društvo prejme Priznanje Občine Šoštanj
2010	Član Planinskega društva Šoštanj Bojan Rotovnik postane predsednik Planinske zveze Slovenije
2014	Proslava ob 110-letnici društva v Kulturnem domu Šoštanj; selitev v nove društvene prostore v Vili Lučka
2014	Začetek izhajanja društvenega koledarja
2018	Organizacija Skupščine Planinske zveze Slovenije v Kulturnem domu Šoštanj na kateri Bojan Rotovnik zaključi svoj 8-letni mandat kot predsednik PZS; Bojan Rotovnik prejme Priznanje Občine Šoštanj; ustanovitev Turnokolesarskega odseka ter Naravovarstvenega odseka; prvi nastop ekipe PD Šoštanj na mednarodnem orientacijskem tekmovanju v Makedoniji
2019	Izdaja posebne številke Planinskega popotnika ter odprtje razstave v Muzeju usnjarstva na slovenskem Šoštanj ob 115-letnici društva; organizacija Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja

Načelniki Šaleške podružnice SPD:
1.	1904-1914	Ivan KOROPEC, učitelj
2.	1919-1922	Janko SERNEC, sodnik
3.	1922-1925	Matija MARINČEK, notar
4.	1925-1928	Rudolf ROČNIK. sodnik
5.	1928-1934	Luce KORITZKY, bančni ravnatelj
6.	1934-1938	Ivan SUŠEL, vodja davčne uprave
7.	1938-1939	Anton POTOČNIK, predsednik okrajnega sodišča
8.	1939-1941	Jože GORIČAR, odvetnik
Predsedniki Planinskega društva Šoštanj:
9.	1946	Franc HVASTJA
10.	1946-1951	Maks DVORNIK
11.	1951-1962	Andrej STEGNAR
12.	1962-1964	Miloš VOLK v.d.
13.	1964-1966	Franc PEČOVNIK
14.	1966-1967	Viktor KOJC
15.	1967-1969	Karli KORDEŠ
16.	1969-1972	Branko ŠUMER
17.	1972-1973	Janez SLATNAR
18.	1973-1975	Stane GMAJNER v.d.
19.	1975-1979	Viktor KOJC
20.	1979-1984	Evgen DRVARIČ
21.	1984-1991	Vinko PEJOVNIK
22.	1991-1999	Andrej TAMŠE
23.	1999-2001	Leon ŠTRBAN
24.	2001-2003	Miran HUDEJ
25.	2003-2005	Bojan ROTOVNIK
26.	2005-2009	Vlado STROPNIK
27.	2009-2013	Jure DREV
28.	2013-2018	Matej KORTNIK
29.	2018 >	Jure GRUDNIK

Strani

Kartica