ORLOVA POT OB REŠKEM JEZERU IN PRAGOZDNA POT KROKAR

Opis naravovarstvenega izleta: Tokrat bomo izlet po vožnji do Kočevske Reke (TIC) pričeli nekoliko drugače, saj si bomo najprej ogledali bunker Škrilj v istoimenski vasici nekaj km proč. Naša polpretekla zgodovina jugoslovanske komunistične oblasti je zaradi marsikatere prepovedi in omejitev gibanja tamkajšnje okolje nehote toliko bolj ohranila. Kočevsko spada med najbolj gozdnate naravno ohranjene predele v Sloveniji, saj gozdovi prekrivajo preko 80% območja. Bunker Škrilj je dolgo veljal za eno najbolj varovanih slovenskih skrivnosti, od leta 2017 pa je ogled podzemnih hodnikov mogoč za organizirane skupine. Gozd okoli vasi Škrilj še vedno ostaja zaprto vojaško območje. Bunker je bil zgrajen v času hladne vojne 72 metrov pod površjem, 600 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije bi omogočilo bivanje v primeru atomskega udara, v njem pa bi brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni.

Po zgodovinski izkušnji se bomo odpravili do Borovca pri Kočevski Reki in nekoliko naprej do prve učne poti Krokar. Izlet bomo spotoma popestrili z lokalnim predstavnikom, dogovarjam pa se še za družbo varuha gorske narave PD Kočevje. Pragozdna pot Krokar je lahka krožna pohodniška pot od maja 2021, dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona, ki nas skozi gozdni rezervat Borovec popelje prav do roba prvinskega gozda bukev (naš edini strogi naravni rezervat Pragozd Krokar), ki je bil leta 2017 uvrščen na seznam svetovne naravne dediščine UNESCA kot rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja. Na najvišji točki poti, vrhu Cerk, bomo uživali v razgledu na obsežne gozdove Kočevske.

Sledi vožnja do bližnje Osilnice, kjer bomo v bližini sotočja Čabranke in Kolpe v Hotelu Kovač imeli oddih ob kosilu. Popoldne se bomo vrnili v Kočevsko Reko in se odpravili do Reškega jezera na sprehod po 3 km dolgi gozdni učni Orlovi poti. Ob poti z markacijami v obliki orlove glave je postavljenih 8 didaktičnih pripomočkov, 10 informacijskih tabel in tri ornitološke opazovalnice z razgledom na jezero ter urejene dostopne poti, vse pa se nahaja v predelu gozdnega rezervata, ki ga orla belorepca ne uporabljata za gnezdenje in obiskovalce usmerja k obisku dela rezervata, v katerem belorepcu ne predstavljamo večje motnje. Orel belorepec je naša največja ujeda in tudi eden večjih predstavnikov orlov na svetu. Leti s hitrostjo do 100 km/h, njegov mogočen razpon kril pa obsega 2,5 metra.

Ob vrnitvi domov se bomo, če bo volja, ustavili še ob Kočevskem (Rudniškem) jezeru.

 

Vljudno vabljeni!