novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2018
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Domov > Fotogalerije
Stran:   1   2   3   4   5 
Prikaz: 61 - 90 od 123
Iskanje:  
10.10.2015, Borut Zajc
Trška pot okoli Šoštanja

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini.Planinsko društvo Šoštanj jo je uredilo leta 1994 ob svoji devetdeseti obletnici delovanja z namenom ,da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj.Tudi letos smo planinci Šoštanja v sodelovanju s KS Šoštanj organizirali pohod po nekdanjih mejah trga Šoštanja in z velikim številom vodnikov zagotovili varnost vseh udeležencev kljub temu ,da je tudi sicer pot dobro urejena in označena s strani markacistov našega PD Šoštanj.Zbralo se nas je lepo število in pot smo iz Tresimirjevega parka nadaljevali proti vzpetini Gorice ,kjer smo pred spravnim križem žrtvam po drugi svetovni vojni opravili prvi skupni posnetek,veseli ,da se nas je kljub ne ravno ugodnemu vremenu zbralo toliko in predvsem toliko otrok.Pot smo nadaljevali proti mestnemu stadionu in vili Široko,ter čez Metleče in naselje Pohrastnik mimo cerkve in župnišča do pričetka soteske Penk.Čakal nas je najzahtevnejši del poti predvsem zaradi razmočenega zemljišča posledice preteklih deževnih dni.Z dobro voljo ,vztrajnostjo in tudi s pomočjo prizadevnih vodnikov smo hitro premagali vzpetino in kmalu prispeli k domačiji Pušnik ,kjer smo si malo odpočili in poskrbeli za obvezno žigosanje .Pot smo nadaljevali proti ostankom Pustega gradu,kjer nas je že pričakala skupina pohodnikov ,ki je izbrala krajšo varianto in se na grad povzpela iz Šoštanja po obnovljeni najkrajši poti -sad pridnega dela naših markacistov v preteklem letu.Fotoaparat je bil kar preozek za zajem celotne združene skupine a vendar bo to lep spomin na naše druženje.Pot smo nadaljevali proti Lokovici in na grebenu z najlepšim pogledom na naš energetski gigant sta nas pričakala gostoljubna domačina z okrepčilno pijačko,da smo še lažje zagrizli naprej po poti.Ustavili smo se pred domačijo Vrhovnik,kjer je na lipi skrinjica z žigom.Sledil je le še spust proti dolini in ,ko smo prišli do glavne povezave med mestoma naše doline nas je le še streljaj ločil do naše zadnje točke na poti.Pod gasilskim nadstreškom smo strnili svoje vtise pojedli pripravljeno enolončnico in spili kozarec pripravljene pijače prispevek soorganizatorja pohoda KS Šoštanj ob njihovem krajevnem prazniku. Upam,da se srečamo prihodnje leto v podobnem vzdušju.


FOTOGALERIJA

13.09.2015, Borut Zajc
Črna prst - 1844m

Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka in je najbolj vzhodni vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora.Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude,ki dajejo gori ime.Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.Tik pod vrhom stoji tudi planinski dom in zimsko zavetišče poimenovano po Zorku Jelinčiču (1900-1965) primorskemu gorniku in rodoljubu,ki je bil najbolj dejaven med obema vojnama in velik prijatej Dr.Klementa Juga,ki je o njem zapisal.,,Zorko primahal,vso noč je hodil.On je držal besedo,brez obljub.;;Naša skupinica osmih planink in planincev je svojo pot pričela v vasici Ravne nad Bohinjsko bistrico.V prešernem vzdušju nas je planinska markirana pot hitro privedla na planino za Liscem 1350m visoko,kjer že od leta 1894 stoji najstarejša planinska postojanka na Slovenskem.Danes imenovana Orožnova koča ,večkrat obnovljena in spremenjena se nahaja pod pobočji Črne prsti na planini za Liscem.Od koče je lep pogled proti Triglavu in njemu sosednjim vrhovom.Poleg koče je na planini še nekaj pastirskih stanov.Po kratkem počitku in obveznem planinskem čaju smo pot nadaljevali proti Črni prsti.Na sedlu,križišču večih poti malo pod vrhom našega cilja se je vreme žal precej pokvarilo ,objela nas je megla in zapihal je veter.Takšno vreme se je nadaljevalo ves čas našega obiska zato smo bili prikrajšani za lepe razglede po okolici.Okrepčali smo se v koči tik pod vrhom,kjer prijazno osebje poskrbi za vsakogar nato pa smo pričeli s sestopom proti dolini.Občasno se je nekajkrat malo umaknila megla ,da smo lahko vsaj malo opazovali kje se nahajamo.Pot je hitro minila in zato smo nekaj časa v dolini namenili tudi ogledu bližnjega Bleda.Privoščili smo si znano blejsko rezino -,,KREMŠNITO,, nato pa se odpeljali varno in zadovoljni proti domu,saj smo preživeli prijetno nedeljo v gorah kljub ne preveč prijaznemu vremenu.


FOTOGALERIJA

30.08.2015, Borut Zajc
Biokovo - 2.del !

Ob našem povratku iz Makarske ,kjer smo preživeli zanimiv ,naporen predvsem pa zelo vroč teden smo se ustavili še v centru Dalmacije-Dioklecianovem Splitu .Od lokalnega vodiča smo izvedeli veliko novega in zanimivega o tem starem mestu,ter si še ohranjene stvari tudi dobro ogledali in pofotografirali za spomin -za domov!

24.08.2015, Borut Zajc
Biokovo-Dalmacija (tabor odraslih planincev )

Biokovo je gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije,ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju.Dolgo je 36 in široko do 9.5 km ter poteka v smeri severo- zahod do jugo -vzhoda od izliva reke Cetine pri Omišu do spodnjega toka reke Neretve in njene lepe delte (mandarinske oaze) v bližini Metkoviča.Iz gorskega masiva se proti morju spuščajo strma in gola apnenčasta pobočja ob obali pa je ozek rodoviten pas zemlje z mediteranskim rastlinjem .Čeprav se Biokovo iz morske strani zelo hitro dviguje na 1000m nadmorske višine in tudi več gre za dostopno pogorje.Na greben vodi več markiranih poti,ki se prebijejo na vrh na prvi pogled neprehodne stene.Na najvišji vrh 1764m visok Sv. Jure je speljana celo asfaltna cesta ,ki je menda najvišja na Hrvaškem sam vrh pa tretji po višini in le malo zaostaja za prvima dvema v državi.Naša skupina je najprej osvojila Vošac 1422m visoki razgleden vrh nekaj najbolj pogumnih in dobro pripravljenih pa je osvojilo tudi Sv. Jure.Premagati je potrebno veliko višinsko razliko saj smo startali praktično z morske gladine poseben problem pa predstavlja velika vročina in žeja skozi ves dan, vse postojanke ob poti pa so praviloma zaprte.Planinske poti so razmeroma dobro urejene res pa je še precej dobro ohranjenih Napoleonovih poti.V naslednjih dneh smo se povzpeli še na  cerkev Sv. Nikole iznad naselja Brela.0svojili smo tudi vrh Sv. Ilije 773m ,ki je zelo razgleden že v bližini BiH z razgledom proti Hercegovini z Neretvo.Tu so poti slabše prehodne ,predvsem bolj zaraščene z bodikavim grmičjem in ostrimi skalami ,zato smo komaj čakali ,da smo svoja pregreta in opraskana telesa oprali in ohladili v morju.S turistično ladjico smo obiskali tudi bližnja otoka Hvar in Brač.Najprej smo se zasidrali v Jelsi na Hvaru in si ogledali njeno staro cerkev s pripadajočim muzejem.Kasneje v Bolu na Braču pa smo se sprehodili do znane plaže Zlatni rat in jo tudi preizkusili.Obiskali smo tudi znano versko središče Vepric v bližini Makarske ,ki je nekakšna kopija francoskega Lurda po namenu in urejenosti.Ta hrvaški Lurd je dobro obiskano versko središče že preko 100 let in je preživelo tudi močan gozdni požar pred leti.


FOTOGALERIJA

09.08.2015, Borut Zajc
Stol - 2236m

Karavanke so najdaljše slovensko gorovje-gorska veriga!Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom 2236m se vlečejo 120km daleč  od Trbiža do Slovenj Gradca.Uršlja Gora cca 1700m in Peca 2126m,preko Vitanjško - Konjiških hribov,Boča,Donačke gore do Maclja na Hrvaškem.Skupaj z Ziljskimi in Karnjskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino.Karavanke skupaj s Kamniško -Savinjskimi Alpami tvorijo naravno ločnico med Avstrijsko Koroško in Gorenjsko.Čez sam vrh Stola in njegov greben poteka državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.Na vrh je možen pristop po različnih poteh tako iz slovenske kot avstrijske strani.Mi smo izbrali za naše izhodišče travnik -Trate-Johannsen ruhe na avstrijski strani na višini 1152m.Po uvodnem sprehodu smo se nad meliščem opremili s čeladami in samovarovalnimi kompleti ter vstopili na lepo urejeno plezalno pot večinoma po senčni strani gore.Hitro smo napredovali zato smo kmalu dosegli grebensko področje od koder do samega vrha ni bilo več daleč.Na Prešernovi koči tik pod vrhom smo se okrepčali in pot nadaljevali navzdol po meliščih proti Mačenski planini -Matschacher Alm,kjer stoji Celovška koča. Od tu dalje je bilo le še nekaj travnikov in gozda do našega minibusa.Lepo smo zaokrožili po avstrijskem delu Stola, videli veliko lepe narave in dobro narejenih in vzdrževanih planinskih poti ter se med vožnjo proti domu letnemu času primerno še ohladili ob in v bližnjem jezeru.


FOTOGALERIJA

01.08.2015, Borut Zajc
Montaž

Montaž je ena izmed najmogočnejših  in s svojimi 2753m druga najvišja gora v Julijskih Alpah.Pristno slovensko ime te gore je Špik nad Policami.Na vrhu stoji križ ter zvonec posvečen alpinistu Riccardu Deffarju.S parkirišča na planini Pecol smo se usmerili  po ozki cesti proti koči Rifugio di Brazza 1660m.Nekoliko višje pa smo se razdelili na dve skupini. Prva skupina nekoliko levo proti sedlu Forca dei Disteis (2201m ),druga skupina pa desno  po poti na Špik Hude police (2420m).Tisti iz prve skupine smo v družbi alpskih svizcev kmalu dosegli melišča in nad njimi vstop na znamenito Pipanovo lestev (cca 60m ).Po atraktivnem vzponu po lestvi in srečevanju na njej z ostalimi planinci,  ki so že sestopali smo kmalu dosegli greben  in v družbi večih kozorogov kmalu dosegli sam vrh Montaža.Po počitku in obveznem skupinskem fotografiranju smo se  vsi udeleženci obeh društev (na izletu smo bili skupaj s PD Velenje ) varno spustili na naše izhodišče na planini Pecol,kjer nas je že čakal prevoz do doma.


FOTOGALERIJA

11.07.2015, Borut Zajc
Varno v gore- 2015 ( skupna akcija PD Šaleške doline ) -Jezersko

Tudi letos ,kot že nekaj let zapored je kar 5 planinskih društev iz Šaleške doline izvedlo skupno akcijo namenjeno druženju ,spoznavanju in predvsem varni hoji in prijetnem,varnem preživljanju prostega časa v gorah .Sodelovala so PD iz Vinske gore,Velenja,Škal-Hrastovca,Šoštanja in Šmartna ob Paki.Skupaj se nas je zbralo za poldrugi avtobus,razdelili smo se v tri težavnostne skupine glede na zahtevnost in dolžino poti ,ki je bila pred nami.Dve skupini sta si za svoj cilj izbrali Češko kočo ,prva po navadni poti drugi spretnejši pa so si izbrali novo pot -Karničarjevo ferato za katero je potrebno več moči tudi v rokah.Naša, tretja skupina si je za svoj cilj izbrala Kranjsko kočo na Ledinah ,ki smo jo osvojili po Slovenski poti nazaj pa smo se krožno vrnili po Lovski poti.Ledine ponujajo razglede na bližnje ostenje Bab,Rink in Skute,Dolgega hrbta in Kočne.Pod Ledinami leži Zgornje Jezersko z gozdnimi pobočji Visokega vrha,Stegovnika,Pristovškega Storžiča in Golega vrha.V ozadju se nahajajo grebeni Karavank (Stol,Vrtača,Košuta in Obir.)Kranjska koča na Ledinah je postavljena v zatrep doline Ravenska Kočna na nadmorski višini 1700m,v bližini ledenika pod Skuto,ki velja za najbolj jugozahodno ležeč ledenik v Alpah.Neposredno nad kočo gospodarijo ostenja Dolgega hrbta,Štruce in Skute,ki ponujajo številne izzive tudi za najbolj zahtevne alpiniste.V bližini se nahajata lahko dostopna vrhova Ledinski vrh in Velika Baba.Zaradi žgočega popoldanskega sonca in zaradi ostalih dveh skupin ,ki sta nas že čakali v dolini smo se odločili Ledinski vrh obiskati ob kakšni naslednji priložnosti.Najlažji dostop na Ledine omogoča Lovska pot,ki je bila v letih 2012 in 2013 temeljito obnovljena,hoja po njej pa je s primerno opremo pravi užitek saj nas vodi po številnih stopnicah,lestvah,jeklenicah in klinih.V70. in 80. letih prejšnjega stoletja  je bila koča na Ledinah priljubljena tako planincem kot tudi smučarjem.Slednji so imeli ob podpori 600m vlečnice občasno pa tudi teptalca,ki so ga z vojaškim helikopterjem  prepeljali s Krvavca na ledeniku pod Skuto idealne pogoje za smučanje tudi v poletnem času.To visokogorsko smučišče je večkrat obiskala tudi takratna skupna Yugoslovanska reprezentanca  z Juretom Frankom in Bojanom Križajem na čelu.Ja,to danes žal ni več mogoče tudi zaradi zelo zmanjšanega ledenika -posledica globalnega segrevanja planeta.Ob Planšarskem jezeru smo vsi udeleženci akcije  skupaj  razpoloženi opravili precej pogovorov med sabo ,pojedli dober planinski ričet,popili pijačo, si obljubili da se ponovno naslednje leto srečamo nekje drugje.Upamo in želimo si ,da bi prihodnja skupna akcija uspela enako ali še bolje ,saj bo naslednji organiztor naše PD Šoštanj.


FOTOGALERIJA

25.06.2015, Borut Zajc
Ravenska pot

Ravenska pot je lahka registrirana planinska pot na območju Raven pri Šoštanju.Planinsko pot so na pobudo domačinov -planincev leta 2004 tudi uradno označili,krožna pot pa večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah preko vasi Ravne.Najvišja točka je s 710m nadmorske višine tako imenovani Vrholanov vrh,s katerega se odkriva čudovit pogled na celotno Šaleško dolino.  Ravenska pot se prične pri Rekreacijskem kulturnem središču Ravne (REKS) - igrišče Sp.Ravne,kjer se lahko vpišemo v vpisno knjigo poleg katere je tudi prvi od štirih žigov na poti.Pot se skozi gozd vzpenja proti zaselku Pristava.Odpre se čudovit pogled na Šaleško dolino,Uršljo goro,Golte,Smrekovec ter vaško cerkev Svetega Duha,katere nastanek datira v drugo polovico16.oziroma 17.stoletja.Pot nas vodi mimo mesta,kjer prebivalci Pristave vsako leto na starodaven način prikažejo kuhanje oglja,dalje nas pot vodi tudi mimo opuščenega rudnika svinca vse do razvalin gradu Forhtenek. Ta se prvič omenja v začetku 14. stoletja,leta 1635 pa so ga porušili uporni kmetje.Od tu nas pot po gozdu pelje proti novemu vpisnemu mestu Vrholanovemu vrhu ,tudi najvišji točki Ravenske poti z razgledom po vsej Šaleški dolini.Od tu dalje,naša pot postane nekoliko bolj raznolika in razgibana ,vije se po grebenu,v senci  čudovitega borovega gozda,privede pa nas vse do zadnjega vpisnega mesta pri domačiji Abidnikovih.Tu vsako leto ob državnem prazniku Športno društvo Ravne v sodelovanju z občino Šoštanj pripravi srečanje pohodnikov in domačinov z zakusko in kulturnim programom.  Sledi le še   povratek do izhodišča te lepe in zanimive krožne poti.      


FOTOGALERIJA                                                                                          

10.05.2015, Borut Zajc
E6 pot (od Vuhreda do Turiške vasi )

Evropska peš pot E6 po naši deželi poteka od Radelj (mejnega prehoda)pa vse do obmorskega Strunjana.E6 pot se v Sloveniji imenuje tudi Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana dolga pa je kar 360km.Ime je dobila po gozdarskem inženirju Milanu Ciglarju velikem ljubitelju narave,hoje po gorah in nižinskem svetu.Člani društva že kar nekaj let postopoma obiskujemo kraje in vasi ob tej poti.Letos smo se odpravili na skrajni sever do Vuhreda ob Dravi.Od tu smo pot nadaljevali proti Pohorju vse do Sv. Antona na Pohorju. Tam smo  imeli možnost ogleda notranjosti lepo urejene in ohranjene cerkve iz leta 1684 po katerem je kasneje kraj dobil tudi ime.Domači duhovnik nam je prijazno razkazal stvari,ko se je ravno pripravljal na nedeljsko mašo. Pot smo nadaljevali proti Mali Kopi tudi preko strmega smučišča do znanega Partizanskega doma,ki pa nas je žal pričakal zaprt v pričakovanju novega najemnika.Pravi planinci pa nikoli ne hodimo okoli brez domačih dobrot v svojih nahrbtnikih,zato smo prebrodili tudi to težavo in pot nadaljevali proti dolini.Spremljalo nas je bujno zelenje na več osamljenih domačijah ob poti pa tudi pasji lajež.Pot je verjetno bolj malo obiskana je pa dobro označena zato smo kmalu prispeli do Turiške vasi ,kjer nas je že čakal šofer z avtobuskom.Lepo nedeljo smo zaključili v Mislinji na bivši železniški postaji kar v starem vagonu,kjer smo potešili svojo žejo, nekateri pa tudi lakoto.


FOTOGALERIJA

09.05.2015,
Čistilna akcija na Smrekovcu

V soboto smo se člani PD Šoštanj (7) udeležili čistilne akcije na Smrekovcu v organizaciji Naravovarstvene zveze Smrekovec. Poleg nas so se akciji pridružili še člani ostalih društev, ki so
člani zveze in sicer PD Velenje, PD Črna na Koroškem, PD Ljubno ob
Savinji in Savinjsko gozdarsko društvo. Pomagali pa so nam tudi
ostali ljubitelji Smrekovca. Skupaj se nas je nabralo 41 ljubiteljev
narave in nabrali smo cca. 100 kg smeti. Največ jih je bilo ob cesti v
okolici doma na Smrekovec in na divjem piknik prostoru pod kočo. Na
planinskih poteh smo nabrali zelo malo smeti, kar priča o tem, da smo
planinci že zelo dobro osveščeni, kam s smetmi v hribih.


Vas pa ob tej novici vabimo, da se vzdržite
morebitnega
prirejanja piknikov na travniku pod domom na Smrekovcu ali morebitnega
divjega kampiranja. Predlagamo vam, da koristite gostoljubje Doma na
Smrekovcu in njegovega oskrbnika, ki je tudi član našega društva, in na
domu preživite prijeten čas in izkoristite njihovo gostinsko ponudbo. Za
rekreacijo pa vseeno uporabite naravni in čist prostor, ki se vam
odkriva v okolici doma.


Prav tako vas vabimo, da ste ob morebitnem nabiranju gob ali borovnic zmerni in da nabirate gozdne sadeže na naravi prijazen način in se držite zakonskih omejitev.


Na obe vabili opozorite tudi vaše prijatelje in znance.


 

01.05.2015, Borut Zajc
Bohorski slapovi-pot štirih slapov

Nad Senovim se na območju Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave.Ljubitelji narave lahko tam občudujemo kar štiri veličastne slapove ;Bojanco,Pekel,Ubijavnik in Bojavnik,kjer se vode penijo več kot 15m v globino.Slapovi so poznani malo ljudem in prav njihovi skrivnostnosti se velja zahvaliti,da se še vedno bohotijo v objemu miru.Slapovi so skriti globoko v grapah potokov zato tja ne zahajajo trume turistov ,kljub temu pa so dosegljivi skoraj vsakemu ,ki premore malo spretnosti pri hoji čez potoke in po mokrih skalah zato so pohodne palice tudi zelo uporabne.Mi smo pot pričeli v vasi Jablance,kjer je nameščena tudi tabla z zemljevidom poti štirih slapov.Pomembno je izbrati primerno vreme ,da ni premokro,ker je zaradi obilice vode pot težje prehodna .V sušnem obdobju pa so slapovi manjši in zato manj opazni in zanimivi.Pot je sicer označena vendar je potrebno biti pazljiv in previden saj se lahko hitro zaide v globelih.Po celodnevni hoji prija udobje planinske koče pod vrhom Bohorja v kateri smo se seveda tudi mi okrepili.Še enkrat smo preživeli 1.maj malo drugače izven gneče,zato pa v neokrnjeni naravi in miru pa še vreme nam je prizaneslo z napovedanimi padavinami.


FOTOGALERIJA

12.04.2015, Borut Zajc
Po poteh Janeza Jalna (greben med Žirovnico in Begunjami!)

Tokrat smo obiskali kraje in poti,ki jih je v svojih delih opisoval slovenski pisatelj,dramatik in duhovnik Janez Jalen.Južno od Stola se nad dolinoZavršnica razprostira zanimiv osamljen greben,ki pa je izredno slikovit in razgleden.Greben je najzahodnejši odrastek Kamniško -Savinjskih Alp.Z avtobuskom smo se pripeljali do vasi Selo-Zabreznica blizu Žirovnice.Od tu naprej nas je pot vodila do cerkvice sv. Lovrenca,ki stoji na lepi razgledni točki in na večini zemljevidov še danes ni vrisana.Po krajšem postanku smo pot nadaljevali po grebenu preko Malega vrha,Peči,Reber,Golovca na najvišji vrh grebena z imenom Smokuški vrh,ki je visokpreko 1100 mnv.Celoten greben leži na tej višini in nudi lepe poglede na svoja precej višja soseda Stol in Begunjščico delno še pokrita s snegom mi pa smo uživali na soncu miru in čudovitih razgledih tudi po dolini na večino ,,prelepe Gorenjske,,.Po nedeljski malici-kosilu, seveda iz nahrbtnika smo se spustili preko Gozdeca do Sankaškega doma na zasluženo pijačo.Pot nas je dalje vodila proti cerkvi sv. Petra na Gori (838nmv.),ki je bila prvič omenjena v 14.stoletju,na začetku 16 stol. pa so zgradili novo dvoladijsko pozno gotsko cerkveno dvorano.Prezbiterij in ladjo je poslikal Jernej iz Loke,posebno velja omeniti njegovo fresko -Poslednja sodba.Pomembno vlogo je cerkev igrala v času turških vpadov,kasneje pa je do cerkve vodila tudi romarska pot iz Koroške preko Karavank.Sledil je le še spust v vas Poljče poleg Begunj.V Begunjah smo si ogledali še znano gostišče Pri Joževcu ter tako zaključili prijeten pomladanski izlet  poln lepih vtisov nekateri tudi z na novo obarvano kožo po obrazu in rokah za spomin in opomin...


FOTOGALERIJA

06.03.2015, Borut Zajc
OBČNI ZBOR PD Šoštanj 1.del

V petek zvečer smo se planinci udeležili občnega zbora našega društva v prostorih gasilskega društva Šoštanj. Po uvodni zaigrani komični igrici učencev OŠ Šoštanj,ki so tudi naši člani in naš up za nadaljevanje planinske tradicije v občini se je pričela uradna otvoritev in pozdrav predsednika PD Šoštanj.Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika,blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij.Sledilo je poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča PD Šoštanj.Odprta je bila razprava na podana poročila ter sledila predstavitev in dopolnitev pravil društva ter javna potrditev le teh.Sledila je razrešnica vsem organom in predstavitev novih kandidatov za nove organe društva. Sledila je javna izvolitev kandidatov v organe društva . Večinoma so to stari člani organov saj je bilo njihovo delo pohvaljeno tudi s strani predsednika planinske zveze Slovenije , ki je tudi ćlan našega društva kar nam je seveda zelo v čast ob tej priliki pa se je tudi zahvalil matičnemu društvu za podporo pri njegovi uspešni ponovni kandidaturi za naslednje obdobje. Nekaj je seveda tudi novo izvoljenih članov predvsem v upravni odbor društva in upam ,da bomo še doprinesli k že sedaj dobremu delu v društvu.Vsi smo izvoljeni za mandatno obdobje 2015-2017. V nadaljevanju smo bili seznanjeni s programom dela za leto 2015,ki je raznolik in obsežen.Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje....


FOTOGALERIJA

06.03.2015, Borut Zajc
OBČNI ZBOR PD Šoštanj 2.del

01.03.2015, Borut Zajc
ŽUSEM in stolp ljubezni na Kozjanskem

Žusem je 669 metrov visok hrib s pestro zgodovino. Predstavlja severni rob Kozjanskega,njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima.Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma ,predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja sestavljena pretežno iz  dolomita in apnenca z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri ,ki spadajo k vzhodno Posavskemu hribovju,to pa sodi v predalpski svet. Planinsko društvo iz Loke pri Žusmu je lepo uredilo več planinskih poti v okolici svojega kraja z različnimi imeni in pripadajočimi objekti ob njih (panoramska pot,kostanjeva pot,grajska pot in tudi strma pot ,ki je opremljena celo z jeklenicami...)Na najvišji točki poti je zgrajen lep lesen razgledni stolp-najvišji v Sloveniji s katerega je lep razgled po okolici in prehojeni poti. Po prehojeni krožni poti smo se ustavili še v bližnjem Šentjurju,kjer smo si ogledali muzej izkopanin iz bližnjega nahajališča Rifnik . Obiskali smo tudi hišo skladateljev bratov Ipavec z veliko ohranjenih njihovih predmetov.Kar prehitro je minil dobro izveden zanimiv spomladanski izlet ,kar je zasluga dveh domačih vodnikov PD Šoštanj,lokalnega vodnika gospoda Ivana in prijazne uslužbenke v omenjenem muzeju.


FOTOGALERIJA

26.12.2014, Borut Zajc
Pohod Topolšica-Sleme preko Loma

Tradicionalni društveni pohod,.letos že sedmič po vrsti,je potekal iz Topolšice preko Loma na Sleme .Zbrali smo se pred lepo prenovljeno kavarno v kraju in od tam mimo bolnice pričeli vzpon proti Lomu.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije. Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Loma.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno,tako da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas vodi pot naprej po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije,ki leži tik pod samim vrhom Loma-Lomek(883m).Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu smo nadaljevali pot proti Žlebniku-domačiji ,ki je najbolj znana kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika -Kajuha-domačina iz bližnjega Šoštanja.Prijazna gospodarica nas postreže z dobrim domačim jabolčnikom in prav lepo je posedeti na osončenih klopeh pred hišo.Okrepčani nadaljujemo pot -vzpon mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici-saj smo sredi praznikov kar prehitro mine.Dogovorimo se tudi za ,,prenaročitev ,,avtobusnega prevoza,saj sončno vreme kar vabi  k hoji po prvem decemberskem snegu.Predvidoma naj bi se pohod vsaj kar se hoje tiče končal na Slemenu,vendar vesela družba kar peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj.Avtobus nas pričaka na parkirišču v bližini Kavčnikove domačije kjer vseh 33 udeležencev pohoda z aplavzom nagradi organizatorje izleta za njegovo organizacijo.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se poslovimo.


FOTOGALERIJA

23.11.2014, Borut Zajc
Steklasova pohodna pot-po obronkih Šentruperta na Dolenjskem

Steklasova pohodna pot je 20km dolga krožna pot po obronkih okoli Šentruperta na Dolenjskem,kjer je bil tudi naš start in cilj krožne poti.Po večinoma gozdnih poteh in hojo skozi manjše zaselke smo spoznavali bogato naravno in kulturno dediščino Šentruperta.Pot,ki ima 7 kontrolnih točk,zgledno vzdržuje PD Polet Šentrupert.Steklasova pohodna pot je poimenovana po profesorju Ivanu Steklasi (1864 -1920),ki je s svojim delom Zgodovina župnije ŠentRupert na Dolenjskem,iz leta 1913,zapustil neprecenljiv vir informacij o kraju Šentrupert. Ob koncu pohoda smo si ogledali še Deželo kozolcev v Šentrupertu,ki je prvi muzej na prostem s kozolci v Sloveniji.V muzeju na prostem je zastopanih šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem:trije enojni(enojni,enojni s plaščem,enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki,kozolec na kozla in toplar).Muzej se razprostira  na 2,5 ha urejenih površinah in ima 1km dolgo mrežo sprehajannih poti. Kljub hladnemu,meglenemu, občasno celo rahlo deževnemu vremenu bo današnji izlet nam udeležencem ostal v prijetnem spominu po zelo vedrih in prijaznih domačinih ter po obilico krajih z nenavadnimi imeni ob poti.Sedaj vemo , kako je  na Veseli gori,kako prečkati Koromandijo in kako priti Okrog do Nebes...


FOTOGALERIJA

09.11.2014, Borut Zajc
Izlet v neznano -Notranjska,Planinsko jezero...

Po lanski odpovedi tradicionalnega izleta v neznano zaradi slabega vremena smo ga letos izvedli kljub slabemu vremenu.Obiskali smo Notranjsko in sicer kraje okoli Planinskega jezera,ki ravno te dni ob močnem deževju kaže svojo moč in lepoto.Planinsko polje je izrazito in zelo dobro naravno ohranjeno kraško polje.Dolgo je 5km in široko okrog 2,5km.Ima več kot 1okm2 veliko ravno dno ,ki leži na nadmorski višini 450m.Polje na jugu zapirata hriba Stari grad(703mnv) in Kali 574m,na zahodni strani pa se pne Planinska gora 924m.Dno polja prekriva tenka le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin.Voda priteka na polje s treh strani.Na južni strani,priteka iz Planinske jame reka Unica ,ki nastane z združitvijo vodotokov iz Rakovega Škocijana i Pivške kotline.Pred vhodom v Planinsko jamo so ostanki Malega gradu,katerega lastniki so bili Ravbarji. Obnovljen je Ravbarjev stolp. Ob koncu naše začrtane pohodniške poti ,ki smo jo izvedli s pomočjo vodnika Primoža s katerim smo že večkrat sodelovali smo se ustavili na kmetiji odprtih vrat PR;URBANOVC ,kjer smo z užitkom pojedli odlično pripravljeno večerjo in jo tudi zalili kot se za Martinovo nedeljo spodobi.Izvedeli smo tudi rezultate jutranje ankete ,ki jo tradicionalno opravimo že na avtobusu ob odhodu iz Šoštanja,ko še ne vemo kam gremo.Vprašanja so zelo različna,sprašuje se o tem kam gremo,kaj si bomo ogledali do kam se bomo povzpeli...Letošnji zmagovalec Milan pa se bo prihodnjega izleta v neznano naslednje leto še posebno veselil ,saj si je zanj vozovnico že prislužil.


FOTOGALERIJA

18.10.2014, Borut Zajc
Otoka Cres in Lošinj 1.dan

Večini vsem dobro poznana hrvaška otoka Cres in Lošinj ležita v Kvarnerskem zalivu in njuni najvišji vršaci so vidni tudi z naših vrhov. Prvi dan izleta smo obiskali otok Cres,ki je po površini največji otok Jadrana.Otok je izredno zanimiv zaradi bogate živalske in rastlinske pestrosti,raznolike sestave tal in klime ter bogate zgodovine.Otok premore tudi gorniško zanimive cilje saj se njegovi najvišji vrhovi pnejo nad 6oom nad morjem in nudijo lepe razglede.Obstaja pa tudi veliko pešpoti,ki nas približajo bogati naravni in kulturni dediščini otoka.Pohod smo pričeli v Porozini in se po označenih poteh podali preko gozdov Tramuntane do starodavnega mesta Beli. Iz Belija smo se po osvežilnem kopanju v zalivu Podbeli odpravili na prelaz Križiči od koder smo se povzpeli na vrh Sisa(639m)-drugi najvišji vrh otoka.Najvišji Gorice (648m) gorniško ni tako zanimiv saj je poraščen in onemogoča dostop.Po sestopu smo se namestili v prijetnem lepo obnovljenem hotelu Kimen v mestu Cres in se pripravili za naslednji dan.


FOTOGALERIJA

18.10.2014, Borut Zajc
Otoka Cres in Lošinj 2.dan

Drugi dan smo se odpravili na otok Lošinj,ki je bil svoj čas povezan z otokom Cresom,vendar so v Rimski dobi pri Osorju izkopali 11m širok kanal,ki je prej en otok razdelil na dva. Na tem mestu stoji danes dvižni most,ki ga dvakrat dnevno odprejo.Naša peš pot se je tokrat pričela v Osorju od koder smo se najprej povzpeli do planinske koče sv. Gaudenta,od tam pa na Televrino(589m),ki je najvišji vrh Osorščice.Po grebenu smo nadaljevali proti vrhu sv. Mikule (557m),ki je kar se razgleda tiče bolj zanimiv od najvišjega vrha,nakar smo se strmo spustili proti morju do Nerezin,kjer je sledilo verjetno zadnje letošnje kopanje v morju.Ob lepem sončnem zahodu smo  s trajektom prispeli nazaj na celino.Avtobusna vožnja proti domu brez postanka je hitro minila ob obujanju lepih dogodkov preteklih dveh planinsko -morskih dni.

05.10.2014, Borut Zajc
Trška pot-okoli Šoštanja

Trška pot ,ki obkroža mesto Šoštanj,je speljana,kolikor je to bilo mogoče po mejah šoštanjskega ozemlja,ki že od srednjega veka predstavlja meje do katerih sega oblast samega trga -sedaj mesta Šoštanj.

14.09.2014, Borut Zajc
TATRE - 2. DEL

Še nekaj fotografij z našega tabora-kako težko jih je izbrati med toliko zanimivimi iz celega tedna!

23.08.2014, Borut Zajc
Tatre - 10.Tabor odraslih planincev , 23.-31.08 2014 - 1. del

Letošnji 10. po vrsti tabor odraslih planincev smo obiskali pogorje Tater ,ki leži na meji med Slovaško in Poljsko. Obiskali smo Dermanovsko dolino z znanim zimsko športnim centrom Jasna in se povzpeli na Dumbier 2046m (najvišji vrh Nizkih Tater).Potovali smo tudi okoli Visokih Tater in si v Liptovskem Mikulašu-Oravsko ogledali tamkajšnji skanzen-muzej na prostem v kraju Zuberec-s prikazom življenja pod Tatrami pred časom(v različnih časovnih obdobjih.)V mestu Zakopane na poljski strani Tater smo si ogledali cerkev Fatimske Matere Božje,ki jo je leta 1997 blagoslovil Janez Pavel II. ter znane skakalnice in center mesta.Ob slabšem-manj primernem vremenu za pohodništvo smo si ogledali Slovensky raj,Dobšinsko ledeno jamo v originalu-Dobšinska l;adova jaskyna ,Spišski grad (Spisšky hrad),razvalina a z najdaljšim ohranjenim obzidjem daleč okoli ter dan zaključili z obiskom Aquacity -novega bazenskega kompleksa in ogleda mesta Poprad.Proti koncu tedna se je vreme izboljševalo s tem seveda tudi vzdušje v 33 članski zasedbi pohodnikov na našem taboru.Po zgodnjem vstajanju ,hitrem zajtrku,kratki avtobusni vožnji z našim zanesljivim šoferjem Boštjanom ,kljub težavam z avtobusom ,ki jih je imel že prvo jutro takoj po odhodu na srečo še v naši državi smo svoje potovanje popestrili z različnimi prevoznimi  sredstvi. Dobro razvit sistem železnic,zobatih železnic,vlečnic in nihalk (večjih in manjših -kabinskih) zelo pripomore -olajša pristop pohodnikov do sredogorja in celo do visokih vrhov.Nad malo Studeno  dolino leži Teryho chata 2015m visoko (najvišja celoletno oskrbovana koča v Tatrah ) pri petih Spišskih jezercih.Zadnji pohodniški dan smo obiskali Popradske pleso-jezero na 1494m in Chato-pl. kočo pod Rysmi na 2250m ter se povzpeli na sam dvojni vrh Rysy 2500m visoko ,ki je tudi najvišji Poljski vrh in je z gnečo na  njem spominjal na našega očaka.Zadnji dan že na poti proti domu smo obiskali Slovensky Betlehem (Rajacka Lesna)in čudovito ohranjen grad Bojnice pri Prievidzi,ki je pripravjen kar za takojšnjo vselitev.Med vožnjo proti domu smo izvedli še pisno anketo o destinaciji za naš prihodnji tabor naslednje leto,ki ga vsi letošnji udeleženci že nestrpno pričakujemo!


FOTOGALERIJA

09.08.2014, Borut Zajc
Kriški podi-Škrlatica,Prisojnik,Križ,Planja....

Kljub letos sicer muhastemu vremenu smo Šoštanjski planinci tudi letos izvedli dvodnevni izlet ,letos v vzhodni del Julijskih Alp in sicer na Kriške pode z željo osvojitve večjega števila vrhov v njihovi okolici.Po burnem jutru v prepolnem avtobusu-bolje rečeno kombiju smo vendarle srečno in še pravočasno prišli v dolino Vrat in pričeli vzpon proti bivaku IV ,ki leži približno na pol poti proti Škrlatici,drugi najvišji gori v naši deželi.Hitrejša od obeh skupin jo je tudi osvojila drugi pa smo se zadovoljili z osvojitvijo bližnje Dolkove špice 2591m visoko in lepim razgledom z nje predvsem proti bližnji Škrlatici 2740m visoki lepotici.Nadalje smo nadaljevali pot proti Kriškim podom in se še pred njimi povzpeli  ,žal v že slabšem vremenu na Križ 2410m visoko.Po prihodu v Pogačnikovo kočo smo se okrepčali in po prihodu druge skupine vsi skupaj prenočili na tleh jedilnice prepolne koče.(Kriški podi-križ na podu!) Drugo jutro smo nadaljevali proti sedlu Planja.Hitrejša skupina je s prelaza Planja nadaljevala pot proti Prisojniku 2547m skozi njegovo zadnje okno,počasnejši pa smo preko vrha Planje 2453m nadaljevali po Jubilejni poti okoli Prisanka proti Tičarjevemu domu na Vršiču ,kjer smo se vsi zdravi in zadovoljni udeleženci obeh skupin združili in nadaljevali s prevozom proti dolini.Ob jezeru Jasna smo se ustavili in sledilo je že tradicionalno umivanje v njem pred odhodom proti domu.


FOTOGALERIJA

19.07.2014, Borut Zajc
Zuggspitze 2962m

Zuggspitze je s svojimi 2962m nmv.najvišja nemška gora. Gora leži v Bavarskih Alpah v področju Wetterstein v okrožju Graun na Bavarski strani in v bližini Ehrwalda na Tirolskem na avstrijski strani.Kadarkoli jo gledamo nas prevzame s svojo podobo,saj se kot stolp dviga nad bistveno nižjo okolico.Mi smo se proti vrhu podali z avstrijske strani in prespali na planinski koči Wienerneustadhutte na 2216m nmv.Zgodaj zjutraj smo se podali na sam vrh kjer sta zgrajena dva velika betonska platoja vsak s svojo planinsko kočo.-eden na avstrijski,drugi na nemški strani gore, vmes pa poteka državna meja.Najvišja točka s križem je na nemški strani nekaj metrov višje kot je plato na avstrijski strani.Malo pod križem stoji Muenchener haus s pravim hotelskim razkošjem in z navdušujočim pogledom na obe strani.Na južni strani so obsežna smučišča,ki so aktivna pozno v pomlad na severni strani pa je vrsto jezer ledeniškega izvora,ki pritegnejo s svojo turkizno modro barvo in osvežujočo temperaturo vode,ki smo jo tudi sami preizkusili.Po sestopu smo si namreč ogledali jezero Eibsee ter smučarsko-turistični kraj,olimpijski Garmisch-Partenkirchen s čudovitim skakalnim centrom-stara olimpijska skakalnica je bila nedavno lepo obnovljena in povečana v rekordnem času.


FOTOGALERIJA

28.06.2014, Borut Zajc
Uršlja Gora-Sekcija Gaberke,28.6.2014

Za današnji izlet nam bližnje,znane in priljubljene pohodniške točke Uršlje Gore ali Plešivca 1699nmv.,je bil izbran nam nekoliko manj znan pristop iz severo zahodne smeri in sicer od Iverčkega jezera,čez kozji hrbet do vrha in potem spust po Železarski poti do našega izhodišča.Na vrhu je sledila obvezna skupinska fotografija in planinski krst vodnika PD Šoštanj, člana Sekcije Gaberke -Markeca.V planinski koči malo pod glavnim vrhom s križem smo se dodobra okrepčali in občudovali lepo obnovljeno notranjost in zunanjost najvišje ležeče cerkve Sv. Uršule v Sloveniji.Sledil je prijeten spust v dolino po koroških gozdovih te naše sicer krožne poti do našega izhodišča.Na obrežju Ivarčkega jezera smo v prijetni družbi preživeli preostanek planinskega dneva.


FOTOGALERIJA

14.06.2014, Borut Zajc
Dan slovenskih planinskih doživetij -Bohinjska Bistrica,14.6.2014

Planinci smo se udeležili tradicionalnega srečanja slovenskih planincev oziroma Dneva slovenskih planinskih doživetij,kot je zadnja leta naziv te prireditve.Letošnja prireditev je potekala v Bohinjski Bistrici ,kjer je vsak ljubitelj gora lahko našel nekaj zase. Na voljo je bilo veliko različnih aktivnosti od organiziranih pohodov različnih težavnosti,plezanja na naravnih in umetnih stenah,turnega kolesarjenja,orientacijskihpohodov in družabnih aktivnosti za vse starosti udeležencev.Na osrednjem prostoru so se predstavile različne organizacije in planinske aktivnosti.Pripravili so tudi slovesnost s kulturnim programom in glasbo v živo za prijetnejše druženje planincev iz cele Slovenije.


FOTOGALERIJA

08.06.2014, Borut Zajc
Begunjščica (2088m)

Iz Ljubelja smo se najprej povzpeli preko smučišča do koče na Zelenici. Od tu smo po krajšem postanku nadaljevali v smeri Roblekovega doma,kjer se pot prične strmeje vzpenjati in nam je ponujala lepe razglede na okoliške vrhove.Prečili smo melišče Smokuškega plazu in se nato povzpeli na glavni greben Begunjščice.Ob občudovanju južnih pobočij Begunjščice in Gorenjske smo po travnatem pobočju v družbi elegantnih jadrilic prispeli na sam vrh. Na vrhu smo lahko občudovali lepote precejšnjega dela naše Slovenije ,saj nam je to omogočalo lepo sončno vreme v družbi na videz izgubljene ovčke.Z vrha smo se spustili do razpotja in nato nadaljevali do Roblekovega doma.Tu smo se okrepčali in ohladili v senčnem delu prijetne terase s pogledom na Stol in dolino pod nami. Kasneje smo se spustili po gozdu do doma v Dragi ,kjer se je naša tura zaključila saj nas je že čakal šofer Danilo s svojim vozilom.


FOTOGALERIJA

10.05.2014, Borut Zajc
Soriška planina-Vrh Bače-Kobla-Planina za Črno goro...

Tokrat smo za spomladansko pohajkovanje po Bohinjskih gorah izbrali greben nad Bohinjsko Bistrico in pot začeli pri Litostrojski koči na Soriški planini (1300m).Pot smo pričeli pri Litostrojski koči na Soriški planini (1300m)od koder nas je pot vodila po smučišču Soriške planine do vrha Lajnar nad njim(1549m).Na tem vrhu smo opazovali ostanke strelskih jarkov in bunkerja ter njegovo okolico.Pot nas je vodila mimo stare karavle na vrh Slatnika(1609m)od koder je sledil spust do sedla vrh Bače (1273m).Dalje smo se podali čez pobočje Šance do neizrazitega vrha Koble (1498m).Lepa panoramska pot obsijana s soncem,prepredena s cveticami in ostanki zgodovine z ves čas vidnim očakom Triglavom v ozadju bo tudi področje morebitnega novega smučarskega centra imenovanega 2864.Na poti do Planine za črno goro smo prečili tudi bivše smučišče Kobla(1498m).Za tem nas je čakal le še sestop do vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico ,kjer nas je čakal avtobus in nas popeljal do Bohinja.Ob Bohinjskem jezeru smo se ohladili in okrepčali po lepo in varno preživetem dnevu v Bohinjskih gorah za kar gre zahvala organizatorjem tega izleta.


FOTOGALERIJA

01.05.2014, Borut Zajc
Bloška planota

Bloke so obsežna skledasta planota na nadmorski višini med 700in 800m.Naš tokratnji cilj je bila krožna Krpanova pot okoli Bloške planote v skupni dolžini okoli 19km. V bližini naselja Volčje je umetno zajezeno Bloško jezero.Številni griči in nižji hrbti razdelijo planoto na dolini Bloščice in Ločice (Farovščice.),združeni v Bloško- Farovško polje.Na planoti je 45 naselij,ki upravno sodijo pod okrilje Občine Bloke. Bloke so znane kot zibelka slovenske smučarije,v dolgi zimi najenostavnejši prevoz ljudi in stvari ,zato vsako leto organizirajo odmevno prireditev v smučarskih tekih. Na opisani planoti so urejene številne tematske poti - tudi planinske,kjer je videti številne naravne in druge znamenitosti tega področja. Pot nas je vodila mimo številnih cerkva (Sv. Duha in Sv. Urha...) mimo vasi Ravnik in njenega znamenitega vodnjaka B;Č,mimo vasi Gradiško,Zavrha s silhueto Bloškega vola,pa mimo Pajštebe v vasi Zales - stara sušilnica sadja,pa mimo Bočkove žage in mlina do Velikih Blok - večjega naselja z znanim Napoleonovim mostom starim 150let - brez obnove še vedno služi prvotnemu namenu.Pot nas vodi tudi mimo stare vojašnice v Velikih Blokah zgrajene za potrebe Rupnikove linije leta 1936,kasneje kasarna JNA nato učni center vojaških rezervistov,danes pa je žal propadajoči kompleks zaenkrat še brez uporabne vsebine. Proti koncu poti smo malo pohiteli in še ravno ušli dežju,ter se okrepčali na Bloški rivieri ob jezeru.


FOTOGALERIJA

Stran:   1   2   3   4   5 
Prikaz: 61 - 90 od 123
V sodelovanju s Portalom sostanj.info