novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2017
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Domov > Fotogalerije
Stran:   1   2   3   4 
Prikaz: 31 - 60 od 106
Iskanje:  
23.04.2016, Borut Zajc
Očiščevalna akcija občine Šoštanj (po delu Trške poti )

Čistilne akcije občine Šoštanj se nas je danes udeležilo bolj malo članov PD Šoštanj ,pa vendar smo v lepem vremenu opravili svoje delo na delu naše Trške poti okoli Šoštanja.Zbrali smo se pred Ribiškim domom ob jezeru ,kjer smo od organizatorja akcije Občine Šoštanj prejeli plastične vrečke za smeti in vsak svoje rokavice. Planincem so dodelili področje naše Trške poti zato smo se takoj odpravili po njej in čistili tudi njeno okolico.Pot nas je vodila proti Lokoviškemu grebenu po cesti mimo Tresimirjevega studenca,kjer smo pogasili prvo žejo.Nadalje smo se povzpeli po Lokoviškem grebenu do kmetije Vrhovnik,najvišje točke Trške poti in se nato mimo križišča ,kjer stoji lep lesen križ spustili proti TE Šoštanj.Tu se nahaja eno večjih črnih odlagališč raznih stvari ,ki tja nikakor ne sodijo.Očistili smo še okolico plinske postaje TEŠ,ki očitno postaja nočno pribežališče mnogih vsaj po količini in vsebini odpadkov sodeč.Naša skupna ugotovitev je ,da je Trška pot z njeno okolico po njenih ;pešpoteh; dokaj čista, tam ,kjer pa se približa asfaltiranim cestam pa je smeti zelo veliko.Ob koncu akcije smo se vsi udeleženci zbrali na našem izhodišču ,kjer nam je organizator sicer prijetno utrujenim a zadovoljnim ,ker smo koristno preživeli lepo sobotno dopoldne postregel z dobrim golažem in pijačo.


FOTOGALERIJA

16.04.2016, Borut Zajc
Buzet - Pot sedmih slapov

Start poti je v Buzetu v hrvatski Istri na parkirišču pivovarne Favorit nato pa se pot vije ob kanalih reke Mirne. Pot kmalu preči reko Mirno prek lesene brvi in kmalu se približa prvemu slapu poimenovanemu Zagon.Pot je vseskozi lepo označena ,vseeno pa je potrebno paziti ,da ne zaidemo sicer pa so Istrski planinci zelo delavni,saj je vsa pot na novo nadelana in opremljena z varovali kjer je to potrebno.Prek Napoleonovega mostu ,ki je svojevrstna atrakcija in odlično ohranjen se prispe v vas Kotle.Nekoč je bila to velika cvetoča vas sedaj pa je praktično nenaseljena in do nje se pride po makadamu.Obratuje le majhna gostilnica - konoba,edina ob celotni poti.Še vedno se vidi blišč nekdanje velike vasi ,na katero spominjajo velika mogočna poslopja ,ki pa so v glavnem zapuščena in v ruševinah.Spodaj pod gostilnico je slikovit peti slap ob poti. Tu je reka v beli kraški kamen izdolbla korita in ustvarila majhne slapiče in tolmune.Na koncu se pred mlinom ,ki ne obratuje več spusti globoko v lep tolmun.Iz Kotel se vrnemo po drugi poti in obiščemo še preostala dva slapova in se po večkratnem prečkamju rečice vrnemo nazaj na izhodišče v Buzet.


Fotografije: Vladimira in Milan Lepko


FOTOGALERIJA

03.04.2016, Borut Zajc
E6 pot , Iški vintgar-Bloke

Iški vintgar je slikovita soteska med Krimom in Mokrcem.Soteska je zelo ozka in globoka dolina v obliki črke V s strmimi pobočji.Ker ima soteska ponekod skoraj prepadne stene jo nekateri imenujejo tudi vintgar.Vrezana je v obsežne sklade dolomita in apnenca na nekaterih mestih je globoka tudi po več kot 400 metrov.Nastala je zaradi ugrezanja bližnjega Ljubljanskega barja. Veliko višinske razlike so povzročile hitrejše vrezovanje Iške.Ker so bila v hladnejših obdobjih pobočja verjetno manj poraščena je Iška še toliko lažje odnašala gradivo in ga odlagala na Iškem vintgarju.


FOTO;Vladimira Lepko


FOTOGALERIJA

18.03.2016, Borut Zajc
Planinski večer in otvoritev novih prostorov društva

V petek zvečer smo planinci dočakali otvoritev novih prostorov našega društva.Po več kot leto dni trajajoči obnovi  vile  Lučka smo si jo lahko pobližje ogledali z njeno novo vsebino. Po lanski izselitvi vrtca Šoštanj -enote Lučka so se pričela dolgotrajna in obsežna dela na tem starem objektu na Koroški 13 v Šoštanju.Družno so sodelovali vsi štirje novi najemniki prostorov ter v obnovo vložili veliko svojega prostega časa in moči, seveda po svojih zmožnostih in sposobnostih .Planinci bomo v hiši sobivali skupaj s Šaleškim  alpinističnim odsekom ,Taborniki rodu Pusti grad ter Mladino Šoštanja.Vsi našteti imamo svoje prostore v hiši nekaj prostorov pa je skupnih.(sanitarije,večnamenska dvorana, sejna soba in še kaj bi se našlo.) V hiši je urejen tudi manjši mladinski hotel ,sobica za prosto plezanje in kmalu upajmo tudi manjši gostinski objekt.Na dokončno ureditev čaka še okolica hiše in upamo ,da bo kmalu uspelo urediti še fasado na celotnem objektu.Poleg društvene pisarne smo v kleti hiše pridobili tudi dva manjša prostora za shrambo naše skupne opreme in orodja našega vodniškega in markacijskega odseka na enem mestu ,kar do sedaj ni bilo mogoče.Naši markacisti zgledno urejujejo kar dvanajst planinskih poti v okolici našega kraja v skupni dolžini preko 100km. Novi prostori bodo dali nov zagon in veselje pri urejevanju poti v naravnem okolju - koliko je bilo dela samo pri odpravljanju posledic žledu na naših gozdnih poteh.


Skrbno smo prisluhnili naši članici Vladimiri Lepko ,ki nam je v sliki in besedi predstavila svoji potovanji v zahodno Ameriko in Kanado po njihovih naravnih parkih ,ki presenetijo s svojo raznolikostjo ,lepoto in velikostjo.(največji in najstarejši narodni park na svetu Yellowstone...)Narodni parki v zahodni Kanadi pa s svojimi naravnimi lepotami ,vodnatostjo pokrajine in ostanki ledenikov nikogar ne pustijo ravnodušnega.


Vsak udeleženec je pred otvoritvijo sobe prejel skromno spominsko darilce-malo priponko s simbolom PD Šoštanj,primerno za kamor koli,nato pa je sledilo druženje ,pogovori in manjša pogostitev ter ogled vseh novopridobljenih prostorov . Upam ,da se kmalu srečamo na naslednjem planinskem večeru sedaj ,ko imamo lep skupen prostor za druženje in izmenjavo vtisov z raznih popotovanj.


FOTOGALERIJA

04.03.2016, Borut Zajc
Občni zbor PD Šoštanj

V petek zvečer smo se člani planinskega društva zbrali na rednem občnem zboru v prostorih gasilskega doma Šoštanj.Najprej smo si ogledali predstavitev nekaj uspešnejših fotografij našega društva na lanskih društvenih izletih,ki so bili dobro izpeljani ,pa tudi vreme nam je bolje služilo kot nekatera prejšnja leta.Nekaj fotografij sta prispevali tudi mentorici planinstva na OŠ KDK Šoštanj iz njihovih izletov saj z njimi sodelujemo že vrsto let.Sledila je simpatična predstavitev sekcije Zlatorog s svojimi fotografijami in prebranim poročilom mlajšega člana .Predsednik društva je opravil pozdravni -otvoritveni govor in izbrano je bilo delovno predsedstvo zbora.V nadaljevanju nas je predsednik društva seznanil z delovanjem le tega v preteklem letu in predstavil plane dela v prihodnje.Sledilo je finančno poročilo blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij .Tako smo slišali poročilo načelnika vodniškega odseka ,vodje markacistov,ter načelnice za varstvo gorske narave.Svoje delo so predstavili tudi člani sekcij mladine,sekcije Gaberke in Zlatorog.Slišali smo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora,ter bili veseli ,da častno razsodišče društva ni imelo dela.Spregovoril nam je tudi predsednik PZS ,naš dolgoletni član društva nas pohvalil in spregovoril nekaj o delu ,ki nas vse čaka v prihodnjem obdobju med drugim tudu o dnevu planincev ,ki bo izveden na bližnji Mozirski planini ob 120-ti obletnici postavitve prve koče na njej. Sledili so pozdravi in vtisi naših gostov iz sosednjih PD z oceno ,da so dobri a je možno to v bodoče še izboljšati in poglobiti z raznimi akcijami.Ob koncu uradnega dela zbora je sledilo še družabno srečanje s prigrizkom za vse udeležence.


FOTOGALERIJA

21.02.2016, Borut Zajc
Gaberška pot

Lepo sončno nedeljo smo izkoristili za sprehod po Gaberški poti. Pohodniška pot poteka nekako po mejah krajevne skupnosti Gaberke,zaradi posledic rudarjenja se nenehno spreminja ,kar jo vsako leto dela še bolj privlačno in zanimivo.Za pot skrbijo prizadevni domačini Planinske sekcije Gaberke pod okriljem PD Šoštanj.Pot je primerna skoraj za vsakega pohodnika ,je krožna in zanimiva, pot po njej pa traja cca.3ure zmerne hoje .Gaberška pot je verjetno odgovor  na vse sosednje poti - češ vsi že imajo svoje poti pa tudi  matično PD Šoštanj lepo skrbi, seveda ob nepogrešljivi pomoči domačinov za Ravensko pot in pa Trško pot okoli Šoštanja.Prvotna pot nas je peljala vse do Družmirskega jezera,zato omenimo nekaj domačij in krajev ob katerih smo hodili; Ležen,Plešejeva loka,Miklavžinova koča,Kugonič,Bizjak in naprej čez Gorice...Zaradi znanih sprememb na terenu smo tudi Gaberško pot premikali vse bolj proti severu zato so se pojvila nova imena mimo katerih hodimo - le dve večji kmetiji ob novi poti sta ostali od prvotnih po domače se jim reče pri Apatu in Čanču.Sama pot je lepo označena ,seveda ne kot prave planinske poti.Smerna tabla je rumene barve v kateri je graviran napis ;; Gaberška pot ;;.Na oglasni deski Planinske sekcije Gaberke pred gasilskim domom v Gaberkah je zemljevid poti in tam se krožna pot običajno začne in po kakšnih treh urah zmerne hoje tudi konča.Torej najprej gasilski dom Gaberke,nato proti igrišču Vrhe,pot se nadaljuje proti Apatu,Honkre,Jernej...Če se boste slučajno izgubili pa le vprašajte prijazne domačine ob poti, kod in kam saj vam bodo sigurno radi svetovali in pomagali.


FOTOGALERIJA

16.01.2016, Borut Zajc
Gora Oljka - Pohod ,,Zdravju naproti,,

Na 733m nmv visokem hribu se  že od leta 1757 veličastno razkazuje dvostolpna cerkev ,ki popotniku pritegne pozornost prav z vseh strani.Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh.Planinski dom stoji tik pod vrhom v nekdanjem župnišču ,ki so ga najprej uredili celjski planinci in so ga leta 1959 predali novoustanovljenemu PD Polzela ,ki zanj še vedno zgledno skrbi in je zato tudi dobro obiskan skozi vse leto.Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja ,kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori.Pred tem so ji rekli Dobrič,po zadnjem naselju na njenem pobočju.Ta gora se prvič omenja davnega leta 1234.Takrat so ji pravili Križna gora ,ker je nanjenem vrhu ,morda že takrat,zagotovo pa od sredine 17. stoletja stal velik križ ,ob njem pa najbrž tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže.Današnja cerkev ,posvečena sv. Križu,je bila zgrajena v razmahu romanj na Slovenskem ,v letih 1754 do 1757.Znan je celo mojster,ki jo je delal-Janez Nepomuk Maier.Svetišče je zidano v baročnem slogu. Stavba ima tloris deteljice in njena arhitektura je skoraj v celoti ohranjena tako ,kakor je bila prvotno narejena.


Planinci iz Šoštanja smo se tudi letos udeležili tradicionalnega pohoda ob bližnjem dnevu sv. Neže ,ki ima posebno mesto v svetišču na Gori.Na pot smo se podali iz Šoštanja od koder vodi markirana pot vse do vrha in jo zgledno urejuje markacijski odsek našega društva.Pred domom so nam vsem udeležencem pohoda člani PD Polzela pripravili topel čaj in trdo kuhano jajce. Po verovanju se  namreč prav ob godovanju sv. Neže tudi (kuram rit odveže ) to pomeni ,da kokoši nesnice pričnejo redno s svojo proizvodnjo po zimskem zatišju,odtod tudi sveže trdo kuhano jajce za spomin, tega včasih pomembnega dogodka , ko hrane ni bilo v izobilju.Pravočasno ,po poti vzpona smo se vrnili v dolino,da smo lahko še v ,,živo po TV,, prisostvovali osvojitvi naslova svetovnega prvaka v smučarskih poletih našega Petra Prevca.Ja ,res lepa, sončna prav nepozabna sobota.


FOTOGALERIJA

09.01.2016, Borut Zajc
Pohod Rogla - Osankarica

Kot že vrsto let smo se tudi letos planinci udeležili že sedemintridesetega jubilejnega pohoda v spomin Pohorskemu bataljonu.Le ta že vrsto let poteka na relaciji od Koče na Pesku (Rogla ) preko Osankarice do vasi Kot nad Oplotnico.Letošnjega pohoda smo se kot že večkrat udeležili skupaj s sosednjim PD Velenje zaradi ugodnejšega prevoza pa vendar se nas je nabralo le dobrih dvajset verjetno tudi zaradi slabšega vremena v zadnjih dneh.Avtobus nas je preko Rogle pripeljal do koče na Pesku od koder smo po plačilu simbolične startnine in prejetega  krofa nadaljevali pot po pohorskih gozdovih.Vreme je bilo ves čas vlažno in turobno,snega malo vzdušje pa pravo planinsko.Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli do željenega kraja Treh žebljev. Tu je bilo že vse pripravljeno za svečano proslavo z visokim državnim vodstvom v ospredju.


Pohorski bataljon je bila partizanska enota ustanovljena 11. septembra 1942 na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev ,ki so na Pohorje prispeli iz Dolenjske,Šaleške in Savinjske doline. 8.januarja 1943 je okoli 2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici.Partizani so se borili dve uri in pol,dokler ni bilo vseh 70 prisotnih ubitih. Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem.Poslednja borba Pohorskega bataljona je bila velika moralna spodbuda v nadaljnjih bojih z okupatorjem ,sedem ubitih članov pa so kasneje razglasili za narodne heroje.


Po končani proslavi smo se odpravili proti bližnji koči na Osankarici od koder smo pot peš nadaljevali še do vasi Kot nad Oplotnico,kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do športne dvorane v Zrečah,kjer je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Toti Štajerci .PD Zreče je pripravilo tudi bogat srečolov.Proti večeru smo se zadovoljni varno pripeljali domov. (eni utrujeni od poti,drugi pa od plesa in še česa! )


FOTOGALERIJA

26.12.2015, Borut Zajc
Pohod Topolšica-Lomek-Sleme

 


Letos tradicionalno ,že osmič zapored izveden Pohod iz Topolšice preko Loma-Lomka mimo Žlebnikove domačije do Andrejevega doma na Slemenu.Veliko število udeležencev je lep,topel ,praznični dan izbralo za druženje s svojimi planinskimi prijatelji v naravi in prepričan sem ,da prav nikomur ni bilo žal udeležbe na današnjem pohodu.Zbrali smo se pred kavarno v Topolšici nasproti starega bazena in od tam mimo bolnice pričeli vzpon proti Lomu.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama ,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije. Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Loma.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno,tako ,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije ,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas pot naprej vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije,ki leži tik pod samim vrhom Loma -Lomek  (883mnmv) .Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu smo nadaljevali pot proti Žlebniku-domačiji ,ki je najbolj znana ,kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika -Kajuha -domačina iz bližnjega  Šoštanja.Prijazna gospodarica nas postreže  z dobrim domačim jabolčnikom in prav lepo je posedeti na osončenih klopeh pred hišo.Okrepčani nadaljujemo pot - vzpon  mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek ,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici -saj smo sredi praznikov ,kar prehitro mine.Vesela družba ,kar peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj,kjer nas avtobus  pričaka na parkirišču  v bližini Kavčnikove domačije,kjer preko štirideset udeležencev  pohoda z aplavzom nagradi organizatorja izleta za izpeljavo pohoda.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se tako vsaj za letos poslovimo.


FOTOGALERIJA

29.11.2015, Borut Zajc
Čičarija (Bela Istra)

 


Kraška pokrajina Čičarija je na severovzhodnem predelu prostrane Istre.Severno se drži Matarskega podolja ,južno pa je pripeta z Belo Istro .Pokrajina se razprostira jugovzhodno  od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem .Dvoje vzporedno dolgih in hribovitih pobočij s številnimi kraškimi brezni in vrtačami ,sicer veličastno in zelo pregledno pokrajino,po predelih prekriva  (čuma ) grmičevje.Osrednji in najvišji del pokrajine je Slavniško pogorje ,ki se razteza v dinarski smeri,to je od  SV proti  JV.Preko 1000m nad morjem segajo poleg Slavnika še Glavičorka (1082m),Oštrič (1056m) in Žabnik  (1023m) že na meji s Hrvaško.Na hrvaškem delu je najvišji Orljak (1106m nmv.)Višje vzpetine so polne kraških vrtač in brezen.V celoti je to pusta pokrajina z veliko sredozemskega grmičevja ,nad 800m nmv prevladujeta bukev in jasen,pod to višino pa tudi drugi listavci (hrast ,gaber,leska...)Poletja so razmeroma hladna,zime pa ostre,saj je burja tukaj pogost pojav.V kotanjah prihaja predvsem pozimi do jezer hladnega zraka ,ki se lahko obdržijo več dni.Padavine so izdatne ,zaradi kraške sestave tal voda hitro ponikne in se nato pojavlja v kraških izvirih. V višjih legah je tudi precej snega ,kraška tla pa so za kmetijstvo preskromna ,saj je sloj prsti zelo tanek ,še največ je je v uvalah in vrtačah.Čičarija s Slavnikom je ena najrevnejših pokrajin s prstjo.Čičarija je ena najskromnejših slovenskih pokrajin ,kar je predvsem posledica pomanjkanja vode.Samostojnih kmetij ni ,vse vasi ležijo pod 700m nmv .Prebivalci se imenujejo Čiči in so že od nekdaj iskali zaposlitev v krajih od Trsta do Pule in Reke.Izhodišče naše današnje poti je bilo parkirišče v vasi Golac.Opazili smo hitro ,da je trenutno tukaj v Istri precej več snega kot pri nas doma in v strnjeni koloni smo počasi gazili proti našemu prvemu cilju na dolgi poti.Ostrič s svojimi 1056m nmv nas je pričakal skoraj kopen saj je veter,morda celo burja dodobra izpihal sveži sneg z njegovega vrha.Po obveznem fotografiranju smo se odpravili proti naslednjemu vrhu z imenom Glavičorka 1082m visoko.Pri vzponu na ta vrh je bila potrebna pazljivost zaradi plezanja po velikih skalnih blokih na samem vrhu ,ki so bili zasneženi in zelo spolzki.Na vrhu smo bili nagrajeni z lepim razgledom v najbolj sončnem delu dneva.Pot nas je kasneje vodila še na dva bližnja vrhova bolj planotaste oblike.Preživeli smo lep dan v naravi na svežem zraku delno tudi s prvo hojo po snegu in v prijetni družbi.


FOTOGALERIJA

07.11.2015, Borut Zajc
Izlet v neznano (Frankolovo,Sl.Konjice,Loče...)

V Slovenskih Konjicah se na posestvu Škalce nahaja vinska klet podjetja Zlati grič.Klet predstavlja tehnološko in arhitekturno enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope.Kompleks zajema kleti z vinsko posodo ,proizvodni del s prostori za  trženje,upravo ter garažami.V kleti pridelujejo samo kakovostna in vrhunska vina zato tehnologija pridelave grozdja temelji na minimalnih obremenitvah trt in na okolju prijazni pridelavi.Objekt obsega 3500 kv. metrov s kapaciteto 1,3 mio.litrov in je v celoti vkopan v zemljo,strehe pa so zatravljene in zasajene,vidni so le posamezni fasadni elementi.


Na našem letošnjem izletu v neznano smo pot pričeli nad Frankolovim in se po gozdni stezici hitro povzpeli do razvalin gradu Lindek. Njegovo ime verjetno izhaja iz nemške besede za drevo lipo -Lindeck.Grad je bil zgrajen okoli leta 1200 v svoji zgodovini menjal veliko lastnikov ,ki so spreminjali njegovo obliko in velikost do leta 1800,ko je bil napaden in porušen in od takrat dalje je to mogočna ruševina.V lepem sončnem vremenu smo se kasneje povzpeli na hrib Golek 769m visoko,ki se nahaja severo-zahodno od kraja Zreče.Vrh ponuja lepe razglede proti jugo-vzhodu in ob lepem vremenu kot smo ga bili deležni mi je pogled segal vse do sosednje  Hrvaške.Kasneje smo se ustavili v Slovenskih Konjicah na posestvu Škalce v vinski kleti Zlati grič.Ogledali smo si kraj s posestvom ,poslušali razlago v sami kleti in opravili pokušino vina na prireditvenem prostoru pred kletjo ,kjer je bilo na sejmu možno kupiti veliko domačih stvari.Proti koncu svetlega dela dneva smo se odpravili z avtobusom v Draži vas nad Ločami ,kjer so nas v Čerjakovi gorci pričakali prijazni domačini in nas pogostili z domačimi specialitetami.Po zelo okusni večerji ob kozarčku novega vina in domači glasbi so  mnogi  tudi zaplesali.Ja,tudi na izletu v neznano je lahko neznansko lepo.


FOTOGALERIJA

25.10.2015, Borut Zajc
Križevnik

Križevnik  je  1910m visok razgledni vrh na severu - vzhodnem robu Dleskoške planote.Z omenjenega vrha je lep pogled po večjem delu planote,kjer se vidita tudi oba najvišja vrhova omenjenega pogorja  (Velika Zelenica in Veliki vrh.) Najlepši pa je pogled na Ojstrico ,ki se prepadno spušča v dolino Robanovega kota . Desno od Ojstrice se vidijo osrednji Grintavci (Krofička,Strelovec ,Ute in proti vzhodu Raduha.)Naš današnji izlet je bil namenjen opazovanju narave v tem lepem jesenskem času organizirali pa so ga štirje novi varuhi gorske narave -po eden iz vsakega PD zraven pa povabili vsak nekaj članov iz svojega matičnega PD.Zjutraj ob dogovorjeni uri smo se člani štirih PD zbrali na planini Ravne.Vodil nas je gorski varuh narave iz PD Nazarje sicer tudi gozdar z dolgoletnimi izkušnjami prav iz tega gozda ,ki nas je povsod obkrožal.Ostali planinci smo prihajali iz PD Muta,PD Domžale,PD Nazarje in PD Šoštanj.Tako mešana druščina si je imela veliko povedati o delovanju svojih društev pa tudi o njihovih problemih in načrtih v bodoče.Gozdar Marjan nam je vneto pripovedoval o naravi ,gozdu in živalih pa tudi o nevarnostih v njem.Odgovarjal je tudi izčrpno na naša različna vprašanja ,tako da nam je pot res lepo in hitro minila in že smo se znašli na vrhu Križevnika odkoder se je v lepem vremenu videlo kot le malo kdaj. Vsi udeleženci smo skrbno prisluhnili razlagi o pomenu gozda in o naši potrebi ,da z njim živimo v sožitju ter ga spoštujemo in negujemo ter ga vsaj takšnega kot smo ga prejeli pustimo zanamcem.Lepota pokrajine,možnosti za gibanje in dejavnosti,blagodejni vpliv na okolje in les so dobrine gozda,ki se jih moramo zavedati ,da ne bo prepozno.Upam,da bomo imeli še kdaj priložnost udeležbe tako poučnega planinskega izleta ,ki je bil že kar strokovna ekskurzija .Bravo,organizatorji -varuhi gorske narave, le tako korajžno naprej !


FOTOGALERIJA

18.10.2015, Borut Zajc
Ciprnik in Vitranc

Ciprnik - 1745m je razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja ,ki poteka med dolino  Male Pišnice in Planice.Severo- vzhodni vrh gore predstavlja vrh Vitranc -1638m pod katerim se nahajajo kranjskogorska smučišča.Našo pot smo pričeli pri Olimpijsko športnemu centru Dom Planica,takoj po obvezno popiti jutranji kavici.Pot se najprej začne strmo vzpenjati skozi gozd  in nas po približno 15 minutah hoje od izhodišča pripelje do manjše lesene brunarice,ki v sili služi kot manjši bivak ,sicer pa je namenjena snemalcem v času smučarskih skokov oziroma poletov v Planici saj je postavljena točno nasproti izteku vseh skakalnic v dolini.V Planici je bilo opravljeno v zadnjih letih res veliko,kar se najlepše vidi prav iz tega mesta.Lepo, da naš nordijski center dobiva končno podobo in upravičeno se veselimo novih tekem.Nad brunarico pot preide na manjši greben ,ki se kmalu konča na strmih gozdnatih pobočjih,ki so zaradi nedavnega obilnega dežja zelo namočena in zato zelo spolzka zato je bila potrebna previdnost.Od razpotja nadaljujemo po markirani planinski poti v smeri Ciprnika in Vitranca.Pot naprej se ponovno prične strmo vzpenjati ter nekoliko višje zavije desno ,kjer nas hitro pripelje na razgleden greben od koder lahko občudujemo resda malo zamegljene po vrhovih bližnje Ponce in Jalovec.Le še malo in z vrha Ciprnika smo lahko opazovali sosednje vrhove (Špik,Škrlatico,Razor ,Prisojnik,Mojstrovko in Jalovec),v daljavi pa tudi Visoke Ture v Avstriji.Po opravljeni skupinski fotografiji smo pot nadaljevali do Vitranca in se malo pod njim ustavili še v Mojčini koči 1555m visoko,kjer nas je pričakal oskrbnik naš znanec iz nekaterih prejšnjih potepanj in nas pogostil s prav posebnim planinskim bogračem skuhanim na prostem.Sledil je le še strm spust proti umetnemu jezeru Jasna v bližini Kranjske gore,kjer nas je že čakal prevoz proti domu.Ja,dobro smo izkoristili lepo jesensko nedeljo -  verjetno jih letos ne bo več veliko.


FOTOGALERIJA

10.10.2015, Borut Zajc
Trška pot okoli Šoštanja

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini.Planinsko društvo Šoštanj jo je uredilo leta 1994 ob svoji devetdeseti obletnici delovanja z namenom ,da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj.Tudi letos smo planinci Šoštanja v sodelovanju s KS Šoštanj organizirali pohod po nekdanjih mejah trga Šoštanja in z velikim številom vodnikov zagotovili varnost vseh udeležencev kljub temu ,da je tudi sicer pot dobro urejena in označena s strani markacistov našega PD Šoštanj.Zbralo se nas je lepo število in pot smo iz Tresimirjevega parka nadaljevali proti vzpetini Gorice ,kjer smo pred spravnim križem žrtvam po drugi svetovni vojni opravili prvi skupni posnetek,veseli ,da se nas je kljub ne ravno ugodnemu vremenu zbralo toliko in predvsem toliko otrok.Pot smo nadaljevali proti mestnemu stadionu in vili Široko,ter čez Metleče in naselje Pohrastnik mimo cerkve in župnišča do pričetka soteske Penk.Čakal nas je najzahtevnejši del poti predvsem zaradi razmočenega zemljišča posledice preteklih deževnih dni.Z dobro voljo ,vztrajnostjo in tudi s pomočjo prizadevnih vodnikov smo hitro premagali vzpetino in kmalu prispeli k domačiji Pušnik ,kjer smo si malo odpočili in poskrbeli za obvezno žigosanje .Pot smo nadaljevali proti ostankom Pustega gradu,kjer nas je že pričakala skupina pohodnikov ,ki je izbrala krajšo varianto in se na grad povzpela iz Šoštanja po obnovljeni najkrajši poti -sad pridnega dela naših markacistov v preteklem letu.Fotoaparat je bil kar preozek za zajem celotne združene skupine a vendar bo to lep spomin na naše druženje.Pot smo nadaljevali proti Lokovici in na grebenu z najlepšim pogledom na naš energetski gigant sta nas pričakala gostoljubna domačina z okrepčilno pijačko,da smo še lažje zagrizli naprej po poti.Ustavili smo se pred domačijo Vrhovnik,kjer je na lipi skrinjica z žigom.Sledil je le še spust proti dolini in ,ko smo prišli do glavne povezave med mestoma naše doline nas je le še streljaj ločil do naše zadnje točke na poti.Pod gasilskim nadstreškom smo strnili svoje vtise pojedli pripravljeno enolončnico in spili kozarec pripravljene pijače prispevek soorganizatorja pohoda KS Šoštanj ob njihovem krajevnem prazniku. Upam,da se srečamo prihodnje leto v podobnem vzdušju.


FOTOGALERIJA

13.09.2015, Borut Zajc
Črna prst - 1844m

Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka in je najbolj vzhodni vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora.Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude,ki dajejo gori ime.Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.Tik pod vrhom stoji tudi planinski dom in zimsko zavetišče poimenovano po Zorku Jelinčiču (1900-1965) primorskemu gorniku in rodoljubu,ki je bil najbolj dejaven med obema vojnama in velik prijatej Dr.Klementa Juga,ki je o njem zapisal.,,Zorko primahal,vso noč je hodil.On je držal besedo,brez obljub.;;Naša skupinica osmih planink in planincev je svojo pot pričela v vasici Ravne nad Bohinjsko bistrico.V prešernem vzdušju nas je planinska markirana pot hitro privedla na planino za Liscem 1350m visoko,kjer že od leta 1894 stoji najstarejša planinska postojanka na Slovenskem.Danes imenovana Orožnova koča ,večkrat obnovljena in spremenjena se nahaja pod pobočji Črne prsti na planini za Liscem.Od koče je lep pogled proti Triglavu in njemu sosednjim vrhovom.Poleg koče je na planini še nekaj pastirskih stanov.Po kratkem počitku in obveznem planinskem čaju smo pot nadaljevali proti Črni prsti.Na sedlu,križišču večih poti malo pod vrhom našega cilja se je vreme žal precej pokvarilo ,objela nas je megla in zapihal je veter.Takšno vreme se je nadaljevalo ves čas našega obiska zato smo bili prikrajšani za lepe razglede po okolici.Okrepčali smo se v koči tik pod vrhom,kjer prijazno osebje poskrbi za vsakogar nato pa smo pričeli s sestopom proti dolini.Občasno se je nekajkrat malo umaknila megla ,da smo lahko vsaj malo opazovali kje se nahajamo.Pot je hitro minila in zato smo nekaj časa v dolini namenili tudi ogledu bližnjega Bleda.Privoščili smo si znano blejsko rezino -,,KREMŠNITO,, nato pa se odpeljali varno in zadovoljni proti domu,saj smo preživeli prijetno nedeljo v gorah kljub ne preveč prijaznemu vremenu.


FOTOGALERIJA

30.08.2015, Borut Zajc
Biokovo - 2.del !

Ob našem povratku iz Makarske ,kjer smo preživeli zanimiv ,naporen predvsem pa zelo vroč teden smo se ustavili še v centru Dalmacije-Dioklecianovem Splitu .Od lokalnega vodiča smo izvedeli veliko novega in zanimivega o tem starem mestu,ter si še ohranjene stvari tudi dobro ogledali in pofotografirali za spomin -za domov!

24.08.2015, Borut Zajc
Biokovo-Dalmacija (tabor odraslih planincev )

Biokovo je gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije,ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju.Dolgo je 36 in široko do 9.5 km ter poteka v smeri severo- zahod do jugo -vzhoda od izliva reke Cetine pri Omišu do spodnjega toka reke Neretve in njene lepe delte (mandarinske oaze) v bližini Metkoviča.Iz gorskega masiva se proti morju spuščajo strma in gola apnenčasta pobočja ob obali pa je ozek rodoviten pas zemlje z mediteranskim rastlinjem .Čeprav se Biokovo iz morske strani zelo hitro dviguje na 1000m nadmorske višine in tudi več gre za dostopno pogorje.Na greben vodi več markiranih poti,ki se prebijejo na vrh na prvi pogled neprehodne stene.Na najvišji vrh 1764m visok Sv. Jure je speljana celo asfaltna cesta ,ki je menda najvišja na Hrvaškem sam vrh pa tretji po višini in le malo zaostaja za prvima dvema v državi.Naša skupina je najprej osvojila Vošac 1422m visoki razgleden vrh nekaj najbolj pogumnih in dobro pripravljenih pa je osvojilo tudi Sv. Jure.Premagati je potrebno veliko višinsko razliko saj smo startali praktično z morske gladine poseben problem pa predstavlja velika vročina in žeja skozi ves dan, vse postojanke ob poti pa so praviloma zaprte.Planinske poti so razmeroma dobro urejene res pa je še precej dobro ohranjenih Napoleonovih poti.V naslednjih dneh smo se povzpeli še na  cerkev Sv. Nikole iznad naselja Brela.0svojili smo tudi vrh Sv. Ilije 773m ,ki je zelo razgleden že v bližini BiH z razgledom proti Hercegovini z Neretvo.Tu so poti slabše prehodne ,predvsem bolj zaraščene z bodikavim grmičjem in ostrimi skalami ,zato smo komaj čakali ,da smo svoja pregreta in opraskana telesa oprali in ohladili v morju.S turistično ladjico smo obiskali tudi bližnja otoka Hvar in Brač.Najprej smo se zasidrali v Jelsi na Hvaru in si ogledali njeno staro cerkev s pripadajočim muzejem.Kasneje v Bolu na Braču pa smo se sprehodili do znane plaže Zlatni rat in jo tudi preizkusili.Obiskali smo tudi znano versko središče Vepric v bližini Makarske ,ki je nekakšna kopija francoskega Lurda po namenu in urejenosti.Ta hrvaški Lurd je dobro obiskano versko središče že preko 100 let in je preživelo tudi močan gozdni požar pred leti.


FOTOGALERIJA

09.08.2015, Borut Zajc
Stol - 2236m

Karavanke so najdaljše slovensko gorovje-gorska veriga!Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom 2236m se vlečejo 120km daleč  od Trbiža do Slovenj Gradca.Uršlja Gora cca 1700m in Peca 2126m,preko Vitanjško - Konjiških hribov,Boča,Donačke gore do Maclja na Hrvaškem.Skupaj z Ziljskimi in Karnjskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino.Karavanke skupaj s Kamniško -Savinjskimi Alpami tvorijo naravno ločnico med Avstrijsko Koroško in Gorenjsko.Čez sam vrh Stola in njegov greben poteka državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.Na vrh je možen pristop po različnih poteh tako iz slovenske kot avstrijske strani.Mi smo izbrali za naše izhodišče travnik -Trate-Johannsen ruhe na avstrijski strani na višini 1152m.Po uvodnem sprehodu smo se nad meliščem opremili s čeladami in samovarovalnimi kompleti ter vstopili na lepo urejeno plezalno pot večinoma po senčni strani gore.Hitro smo napredovali zato smo kmalu dosegli grebensko področje od koder do samega vrha ni bilo več daleč.Na Prešernovi koči tik pod vrhom smo se okrepčali in pot nadaljevali navzdol po meliščih proti Mačenski planini -Matschacher Alm,kjer stoji Celovška koča. Od tu dalje je bilo le še nekaj travnikov in gozda do našega minibusa.Lepo smo zaokrožili po avstrijskem delu Stola, videli veliko lepe narave in dobro narejenih in vzdrževanih planinskih poti ter se med vožnjo proti domu letnemu času primerno še ohladili ob in v bližnjem jezeru.


FOTOGALERIJA

01.08.2015, Borut Zajc
Montaž

Montaž je ena izmed najmogočnejših  in s svojimi 2753m druga najvišja gora v Julijskih Alpah.Pristno slovensko ime te gore je Špik nad Policami.Na vrhu stoji križ ter zvonec posvečen alpinistu Riccardu Deffarju.S parkirišča na planini Pecol smo se usmerili  po ozki cesti proti koči Rifugio di Brazza 1660m.Nekoliko višje pa smo se razdelili na dve skupini. Prva skupina nekoliko levo proti sedlu Forca dei Disteis (2201m ),druga skupina pa desno  po poti na Špik Hude police (2420m).Tisti iz prve skupine smo v družbi alpskih svizcev kmalu dosegli melišča in nad njimi vstop na znamenito Pipanovo lestev (cca 60m ).Po atraktivnem vzponu po lestvi in srečevanju na njej z ostalimi planinci,  ki so že sestopali smo kmalu dosegli greben  in v družbi večih kozorogov kmalu dosegli sam vrh Montaža.Po počitku in obveznem skupinskem fotografiranju smo se  vsi udeleženci obeh društev (na izletu smo bili skupaj s PD Velenje ) varno spustili na naše izhodišče na planini Pecol,kjer nas je že čakal prevoz do doma.


FOTOGALERIJA

11.07.2015, Borut Zajc
Varno v gore- 2015 ( skupna akcija PD Šaleške doline ) -Jezersko

Tudi letos ,kot že nekaj let zapored je kar 5 planinskih društev iz Šaleške doline izvedlo skupno akcijo namenjeno druženju ,spoznavanju in predvsem varni hoji in prijetnem,varnem preživljanju prostega časa v gorah .Sodelovala so PD iz Vinske gore,Velenja,Škal-Hrastovca,Šoštanja in Šmartna ob Paki.Skupaj se nas je zbralo za poldrugi avtobus,razdelili smo se v tri težavnostne skupine glede na zahtevnost in dolžino poti ,ki je bila pred nami.Dve skupini sta si za svoj cilj izbrali Češko kočo ,prva po navadni poti drugi spretnejši pa so si izbrali novo pot -Karničarjevo ferato za katero je potrebno več moči tudi v rokah.Naša, tretja skupina si je za svoj cilj izbrala Kranjsko kočo na Ledinah ,ki smo jo osvojili po Slovenski poti nazaj pa smo se krožno vrnili po Lovski poti.Ledine ponujajo razglede na bližnje ostenje Bab,Rink in Skute,Dolgega hrbta in Kočne.Pod Ledinami leži Zgornje Jezersko z gozdnimi pobočji Visokega vrha,Stegovnika,Pristovškega Storžiča in Golega vrha.V ozadju se nahajajo grebeni Karavank (Stol,Vrtača,Košuta in Obir.)Kranjska koča na Ledinah je postavljena v zatrep doline Ravenska Kočna na nadmorski višini 1700m,v bližini ledenika pod Skuto,ki velja za najbolj jugozahodno ležeč ledenik v Alpah.Neposredno nad kočo gospodarijo ostenja Dolgega hrbta,Štruce in Skute,ki ponujajo številne izzive tudi za najbolj zahtevne alpiniste.V bližini se nahajata lahko dostopna vrhova Ledinski vrh in Velika Baba.Zaradi žgočega popoldanskega sonca in zaradi ostalih dveh skupin ,ki sta nas že čakali v dolini smo se odločili Ledinski vrh obiskati ob kakšni naslednji priložnosti.Najlažji dostop na Ledine omogoča Lovska pot,ki je bila v letih 2012 in 2013 temeljito obnovljena,hoja po njej pa je s primerno opremo pravi užitek saj nas vodi po številnih stopnicah,lestvah,jeklenicah in klinih.V70. in 80. letih prejšnjega stoletja  je bila koča na Ledinah priljubljena tako planincem kot tudi smučarjem.Slednji so imeli ob podpori 600m vlečnice občasno pa tudi teptalca,ki so ga z vojaškim helikopterjem  prepeljali s Krvavca na ledeniku pod Skuto idealne pogoje za smučanje tudi v poletnem času.To visokogorsko smučišče je večkrat obiskala tudi takratna skupna Yugoslovanska reprezentanca  z Juretom Frankom in Bojanom Križajem na čelu.Ja,to danes žal ni več mogoče tudi zaradi zelo zmanjšanega ledenika -posledica globalnega segrevanja planeta.Ob Planšarskem jezeru smo vsi udeleženci akcije  skupaj  razpoloženi opravili precej pogovorov med sabo ,pojedli dober planinski ričet,popili pijačo, si obljubili da se ponovno naslednje leto srečamo nekje drugje.Upamo in želimo si ,da bi prihodnja skupna akcija uspela enako ali še bolje ,saj bo naslednji organiztor naše PD Šoštanj.


FOTOGALERIJA

25.06.2015, Borut Zajc
Ravenska pot

Ravenska pot je lahka registrirana planinska pot na območju Raven pri Šoštanju.Planinsko pot so na pobudo domačinov -planincev leta 2004 tudi uradno označili,krožna pot pa večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah preko vasi Ravne.Najvišja točka je s 710m nadmorske višine tako imenovani Vrholanov vrh,s katerega se odkriva čudovit pogled na celotno Šaleško dolino.  Ravenska pot se prične pri Rekreacijskem kulturnem središču Ravne (REKS) - igrišče Sp.Ravne,kjer se lahko vpišemo v vpisno knjigo poleg katere je tudi prvi od štirih žigov na poti.Pot se skozi gozd vzpenja proti zaselku Pristava.Odpre se čudovit pogled na Šaleško dolino,Uršljo goro,Golte,Smrekovec ter vaško cerkev Svetega Duha,katere nastanek datira v drugo polovico16.oziroma 17.stoletja.Pot nas vodi mimo mesta,kjer prebivalci Pristave vsako leto na starodaven način prikažejo kuhanje oglja,dalje nas pot vodi tudi mimo opuščenega rudnika svinca vse do razvalin gradu Forhtenek. Ta se prvič omenja v začetku 14. stoletja,leta 1635 pa so ga porušili uporni kmetje.Od tu nas pot po gozdu pelje proti novemu vpisnemu mestu Vrholanovemu vrhu ,tudi najvišji točki Ravenske poti z razgledom po vsej Šaleški dolini.Od tu dalje,naša pot postane nekoliko bolj raznolika in razgibana ,vije se po grebenu,v senci  čudovitega borovega gozda,privede pa nas vse do zadnjega vpisnega mesta pri domačiji Abidnikovih.Tu vsako leto ob državnem prazniku Športno društvo Ravne v sodelovanju z občino Šoštanj pripravi srečanje pohodnikov in domačinov z zakusko in kulturnim programom.  Sledi le še   povratek do izhodišča te lepe in zanimive krožne poti.      


FOTOGALERIJA                                                                                          

10.05.2015, Borut Zajc
E6 pot (od Vuhreda do Turiške vasi )

Evropska peš pot E6 po naši deželi poteka od Radelj (mejnega prehoda)pa vse do obmorskega Strunjana.E6 pot se v Sloveniji imenuje tudi Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana dolga pa je kar 360km.Ime je dobila po gozdarskem inženirju Milanu Ciglarju velikem ljubitelju narave,hoje po gorah in nižinskem svetu.Člani društva že kar nekaj let postopoma obiskujemo kraje in vasi ob tej poti.Letos smo se odpravili na skrajni sever do Vuhreda ob Dravi.Od tu smo pot nadaljevali proti Pohorju vse do Sv. Antona na Pohorju. Tam smo  imeli možnost ogleda notranjosti lepo urejene in ohranjene cerkve iz leta 1684 po katerem je kasneje kraj dobil tudi ime.Domači duhovnik nam je prijazno razkazal stvari,ko se je ravno pripravljal na nedeljsko mašo. Pot smo nadaljevali proti Mali Kopi tudi preko strmega smučišča do znanega Partizanskega doma,ki pa nas je žal pričakal zaprt v pričakovanju novega najemnika.Pravi planinci pa nikoli ne hodimo okoli brez domačih dobrot v svojih nahrbtnikih,zato smo prebrodili tudi to težavo in pot nadaljevali proti dolini.Spremljalo nas je bujno zelenje na več osamljenih domačijah ob poti pa tudi pasji lajež.Pot je verjetno bolj malo obiskana je pa dobro označena zato smo kmalu prispeli do Turiške vasi ,kjer nas je že čakal šofer z avtobuskom.Lepo nedeljo smo zaključili v Mislinji na bivši železniški postaji kar v starem vagonu,kjer smo potešili svojo žejo, nekateri pa tudi lakoto.


FOTOGALERIJA

09.05.2015,
Čistilna akcija na Smrekovcu

V soboto smo se člani PD Šoštanj (7) udeležili čistilne akcije na Smrekovcu v organizaciji Naravovarstvene zveze Smrekovec. Poleg nas so se akciji pridružili še člani ostalih društev, ki so
člani zveze in sicer PD Velenje, PD Črna na Koroškem, PD Ljubno ob
Savinji in Savinjsko gozdarsko društvo. Pomagali pa so nam tudi
ostali ljubitelji Smrekovca. Skupaj se nas je nabralo 41 ljubiteljev
narave in nabrali smo cca. 100 kg smeti. Največ jih je bilo ob cesti v
okolici doma na Smrekovec in na divjem piknik prostoru pod kočo. Na
planinskih poteh smo nabrali zelo malo smeti, kar priča o tem, da smo
planinci že zelo dobro osveščeni, kam s smetmi v hribih.


Vas pa ob tej novici vabimo, da se vzdržite
morebitnega
prirejanja piknikov na travniku pod domom na Smrekovcu ali morebitnega
divjega kampiranja. Predlagamo vam, da koristite gostoljubje Doma na
Smrekovcu in njegovega oskrbnika, ki je tudi član našega društva, in na
domu preživite prijeten čas in izkoristite njihovo gostinsko ponudbo. Za
rekreacijo pa vseeno uporabite naravni in čist prostor, ki se vam
odkriva v okolici doma.


Prav tako vas vabimo, da ste ob morebitnem nabiranju gob ali borovnic zmerni in da nabirate gozdne sadeže na naravi prijazen način in se držite zakonskih omejitev.


Na obe vabili opozorite tudi vaše prijatelje in znance.


 

01.05.2015, Borut Zajc
Bohorski slapovi-pot štirih slapov

Nad Senovim se na območju Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave.Ljubitelji narave lahko tam občudujemo kar štiri veličastne slapove ;Bojanco,Pekel,Ubijavnik in Bojavnik,kjer se vode penijo več kot 15m v globino.Slapovi so poznani malo ljudem in prav njihovi skrivnostnosti se velja zahvaliti,da se še vedno bohotijo v objemu miru.Slapovi so skriti globoko v grapah potokov zato tja ne zahajajo trume turistov ,kljub temu pa so dosegljivi skoraj vsakemu ,ki premore malo spretnosti pri hoji čez potoke in po mokrih skalah zato so pohodne palice tudi zelo uporabne.Mi smo pot pričeli v vasi Jablance,kjer je nameščena tudi tabla z zemljevidom poti štirih slapov.Pomembno je izbrati primerno vreme ,da ni premokro,ker je zaradi obilice vode pot težje prehodna .V sušnem obdobju pa so slapovi manjši in zato manj opazni in zanimivi.Pot je sicer označena vendar je potrebno biti pazljiv in previden saj se lahko hitro zaide v globelih.Po celodnevni hoji prija udobje planinske koče pod vrhom Bohorja v kateri smo se seveda tudi mi okrepili.Še enkrat smo preživeli 1.maj malo drugače izven gneče,zato pa v neokrnjeni naravi in miru pa še vreme nam je prizaneslo z napovedanimi padavinami.


FOTOGALERIJA

12.04.2015, Borut Zajc
Po poteh Janeza Jalna (greben med Žirovnico in Begunjami!)

Tokrat smo obiskali kraje in poti,ki jih je v svojih delih opisoval slovenski pisatelj,dramatik in duhovnik Janez Jalen.Južno od Stola se nad dolinoZavršnica razprostira zanimiv osamljen greben,ki pa je izredno slikovit in razgleden.Greben je najzahodnejši odrastek Kamniško -Savinjskih Alp.Z avtobuskom smo se pripeljali do vasi Selo-Zabreznica blizu Žirovnice.Od tu naprej nas je pot vodila do cerkvice sv. Lovrenca,ki stoji na lepi razgledni točki in na večini zemljevidov še danes ni vrisana.Po krajšem postanku smo pot nadaljevali po grebenu preko Malega vrha,Peči,Reber,Golovca na najvišji vrh grebena z imenom Smokuški vrh,ki je visokpreko 1100 mnv.Celoten greben leži na tej višini in nudi lepe poglede na svoja precej višja soseda Stol in Begunjščico delno še pokrita s snegom mi pa smo uživali na soncu miru in čudovitih razgledih tudi po dolini na večino ,,prelepe Gorenjske,,.Po nedeljski malici-kosilu, seveda iz nahrbtnika smo se spustili preko Gozdeca do Sankaškega doma na zasluženo pijačo.Pot nas je dalje vodila proti cerkvi sv. Petra na Gori (838nmv.),ki je bila prvič omenjena v 14.stoletju,na začetku 16 stol. pa so zgradili novo dvoladijsko pozno gotsko cerkveno dvorano.Prezbiterij in ladjo je poslikal Jernej iz Loke,posebno velja omeniti njegovo fresko -Poslednja sodba.Pomembno vlogo je cerkev igrala v času turških vpadov,kasneje pa je do cerkve vodila tudi romarska pot iz Koroške preko Karavank.Sledil je le še spust v vas Poljče poleg Begunj.V Begunjah smo si ogledali še znano gostišče Pri Joževcu ter tako zaključili prijeten pomladanski izlet  poln lepih vtisov nekateri tudi z na novo obarvano kožo po obrazu in rokah za spomin in opomin...


FOTOGALERIJA

06.03.2015, Borut Zajc
OBČNI ZBOR PD Šoštanj 1.del

V petek zvečer smo se planinci udeležili občnega zbora našega društva v prostorih gasilskega društva Šoštanj. Po uvodni zaigrani komični igrici učencev OŠ Šoštanj,ki so tudi naši člani in naš up za nadaljevanje planinske tradicije v občini se je pričela uradna otvoritev in pozdrav predsednika PD Šoštanj.Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika,blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij.Sledilo je poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča PD Šoštanj.Odprta je bila razprava na podana poročila ter sledila predstavitev in dopolnitev pravil društva ter javna potrditev le teh.Sledila je razrešnica vsem organom in predstavitev novih kandidatov za nove organe društva. Sledila je javna izvolitev kandidatov v organe društva . Večinoma so to stari člani organov saj je bilo njihovo delo pohvaljeno tudi s strani predsednika planinske zveze Slovenije , ki je tudi ćlan našega društva kar nam je seveda zelo v čast ob tej priliki pa se je tudi zahvalil matičnemu društvu za podporo pri njegovi uspešni ponovni kandidaturi za naslednje obdobje. Nekaj je seveda tudi novo izvoljenih članov predvsem v upravni odbor društva in upam ,da bomo še doprinesli k že sedaj dobremu delu v društvu.Vsi smo izvoljeni za mandatno obdobje 2015-2017. V nadaljevanju smo bili seznanjeni s programom dela za leto 2015,ki je raznolik in obsežen.Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje....


FOTOGALERIJA

06.03.2015, Borut Zajc
OBČNI ZBOR PD Šoštanj 2.del

01.03.2015, Borut Zajc
ŽUSEM in stolp ljubezni na Kozjanskem

Žusem je 669 metrov visok hrib s pestro zgodovino. Predstavlja severni rob Kozjanskega,njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima.Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma ,predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja sestavljena pretežno iz  dolomita in apnenca z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri ,ki spadajo k vzhodno Posavskemu hribovju,to pa sodi v predalpski svet. Planinsko društvo iz Loke pri Žusmu je lepo uredilo več planinskih poti v okolici svojega kraja z različnimi imeni in pripadajočimi objekti ob njih (panoramska pot,kostanjeva pot,grajska pot in tudi strma pot ,ki je opremljena celo z jeklenicami...)Na najvišji točki poti je zgrajen lep lesen razgledni stolp-najvišji v Sloveniji s katerega je lep razgled po okolici in prehojeni poti. Po prehojeni krožni poti smo se ustavili še v bližnjem Šentjurju,kjer smo si ogledali muzej izkopanin iz bližnjega nahajališča Rifnik . Obiskali smo tudi hišo skladateljev bratov Ipavec z veliko ohranjenih njihovih predmetov.Kar prehitro je minil dobro izveden zanimiv spomladanski izlet ,kar je zasluga dveh domačih vodnikov PD Šoštanj,lokalnega vodnika gospoda Ivana in prijazne uslužbenke v omenjenem muzeju.


FOTOGALERIJA

26.12.2014, Borut Zajc
Pohod Topolšica-Sleme preko Loma

Tradicionalni društveni pohod,.letos že sedmič po vrsti,je potekal iz Topolšice preko Loma na Sleme .Zbrali smo se pred lepo prenovljeno kavarno v kraju in od tam mimo bolnice pričeli vzpon proti Lomu.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije. Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Loma.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno,tako da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas vodi pot naprej po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije,ki leži tik pod samim vrhom Loma-Lomek(883m).Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu smo nadaljevali pot proti Žlebniku-domačiji ,ki je najbolj znana kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika -Kajuha-domačina iz bližnjega Šoštanja.Prijazna gospodarica nas postreže z dobrim domačim jabolčnikom in prav lepo je posedeti na osončenih klopeh pred hišo.Okrepčani nadaljujemo pot -vzpon mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici-saj smo sredi praznikov kar prehitro mine.Dogovorimo se tudi za ,,prenaročitev ,,avtobusnega prevoza,saj sončno vreme kar vabi  k hoji po prvem decemberskem snegu.Predvidoma naj bi se pohod vsaj kar se hoje tiče končal na Slemenu,vendar vesela družba kar peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj.Avtobus nas pričaka na parkirišču v bližini Kavčnikove domačije kjer vseh 33 udeležencev pohoda z aplavzom nagradi organizatorje izleta za njegovo organizacijo.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se poslovimo.


FOTOGALERIJA

23.11.2014, Borut Zajc
Steklasova pohodna pot-po obronkih Šentruperta na Dolenjskem

Steklasova pohodna pot je 20km dolga krožna pot po obronkih okoli Šentruperta na Dolenjskem,kjer je bil tudi naš start in cilj krožne poti.Po večinoma gozdnih poteh in hojo skozi manjše zaselke smo spoznavali bogato naravno in kulturno dediščino Šentruperta.Pot,ki ima 7 kontrolnih točk,zgledno vzdržuje PD Polet Šentrupert.Steklasova pohodna pot je poimenovana po profesorju Ivanu Steklasi (1864 -1920),ki je s svojim delom Zgodovina župnije ŠentRupert na Dolenjskem,iz leta 1913,zapustil neprecenljiv vir informacij o kraju Šentrupert. Ob koncu pohoda smo si ogledali še Deželo kozolcev v Šentrupertu,ki je prvi muzej na prostem s kozolci v Sloveniji.V muzeju na prostem je zastopanih šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem:trije enojni(enojni,enojni s plaščem,enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki,kozolec na kozla in toplar).Muzej se razprostira  na 2,5 ha urejenih površinah in ima 1km dolgo mrežo sprehajannih poti. Kljub hladnemu,meglenemu, občasno celo rahlo deževnemu vremenu bo današnji izlet nam udeležencem ostal v prijetnem spominu po zelo vedrih in prijaznih domačinih ter po obilico krajih z nenavadnimi imeni ob poti.Sedaj vemo , kako je  na Veseli gori,kako prečkati Koromandijo in kako priti Okrog do Nebes...


FOTOGALERIJA

Stran:   1   2   3   4 
Prikaz: 31 - 60 od 106
V sodelovanju s Portalom sostanj.info